Če boste vašega otroka vsako jutro vozili v vrtec oz. jasli, je dobro vedeti nekaj informacij že pred vpisom, saj se v slovenskih vrtcih dogaja, da morajo mame zaradi velikega povpraševanja in posledično čakalne vrste vpisati otroka že takoj po rojstvu. Ko se boste uspešno spopadle z birokracijo, počasi navajajte otroka na tempo vrtca. Tega nikar ne storite po vojaških normah, temveč postopoma in z nežnostjo, da otrok sploh ne bo vedel, da mu želite spremeniti njegov urnik, če se ta razlikuje od dosedanjega. Zato že ob vpisu, ki je običajno aprila, dejanski vstop pa septembra, povprašajte za urnik, ki ga ima vaš vrtec. Javni vpis najpogosteje poteka enkrat letno za obisk naslednjega šolskega leta. Dobro je vedeti, da mora imeti otrok dopolnjenih 11 mesecev. Seveda se najde kakšno mesto tudi čez leto in zunaj njihovega določenega vpisa, vendar dokler ne bodo postale tovrstne ustanove bolj prijazne uporabnikom, bo treba upoštevati njihove predpise.
Kaj potrebujete za vpis:
- izpolnjeno listno polo;
- potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka (oddate vzgojiteljici prvi dan).
Urnik, ki ga ima sicer vsak vrtec nekoliko različno:
- zajtrk (vsaj do prvega obroka je dobro, da je otrok že v skupini);
- kosilo in nato spanje;
- malica;
- odhod domov.
Še vedno dvomite o kakovosti vrtca? Ne pozabite, da takšno okolje spodbuja sposobnosti razumevanja sebe in drugih, gibalne dejavnosti, jezikovni razvoj in ustvarjalno uporabo govora. Otrok v primerni skupini razvija sposobnosti prepoznavanja čustev ter spodbuja čustveno doživljanje in izražanje. Neguje radovednost, raziskovalnega duha in domišljijo. Otrok je predvsem v strokovnih rokah, ki vplivajo nanj pomirjajoče in nudijo obilo spodbud, kar vam ustanova mora zagotoviti. Na kratko je dobro vedeti, da zakon o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/2005) vključuje pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kakovosti življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.
Ker se ure prihoda od vrtca do vrtca razlikujejo, jih je dobro poznati. Otroka začnite zbujati ob uri, saj bo pozneje tudi njemu 'zvonila budilka'. Tudi popoldansko spanje je dobro uvesti ob uri, ki poteka v vrtcu, saj bo imel sicer otrok velike težave zaspati ali se umiriti. Stalen ritem daje otroku občutek varnosti in zaupanja. Pravo uvajanje na prostore vrtca, vzgojiteljice in večjo skupino otrok začnite kak teden pred dejanskim prihodom. To traja najpogosteje dva tedna. Pojdite skupaj z otrokom, vendar bodite v igralnici kolikor se da neopazni. Otroku pustite, da vas sicer vidi ali pride k vam, vendar mu ne bodite za petami. Morda boste prvi dan tako preživele skupne urice, vendar v katerem od prihodnjih dni v dogovoru z vzgojiteljico zapustite skupni prostor, da boste lahko videli, kako otrok reagira na vaš odhod, ki naj ne bo viden. V navalu nepomirjenega joka vas lahko vzgojiteljica kmalu pokliče nazaj. Če je le mogoče, iz dneva v dan podaljšujte samostojnost v vrtcu.
Za vzgojiteljico so starši neprecenljiv vir pomembnih informacij. Zaupajte ji, kako otoka pomirjate, kako najlaže zaspi, ali pije čaj iz stekleničke ali skodelice. Povejte otrokove individualne značilnosti, da ga bo osebje predvsem v kritičnih trenutkih njegove žalosti ali jeze čim bolje razumelo.
Kaj dati v nahrbtnik:
- plenice (ponekod lahko pustite kar ves paket v otrokovi omarici);
- kremo za ritko, krpice za umivanje ali vlažilne robčke;
- dodatna oblačila: body, nogavice, hlače;
- dudico ali nanico, najljubšo igračko, v kolikor jo uporablja.
Otrokova obleka naj bo iz naravnih materialov, zračna in udobna. Oblačil, ki so vam resnično draga in jih nosi vaš otrok, mu ne oblecite za v vrtec, saj vas bo ob odstranjevanju madežev bolela glava.
Ali otroka že navajate na kahlico? Tako starši kot tudi strokovnjaki so različnega mnenja o otrokovi starosti ob navajanju, zato poskušajte objektivno presoditi sami. Če otrok že sedi in tudi hodi, bi bilo dobro kahlico imeti doma, a naj otrok se z njo ne igra. Po previjanju ga preprosto posadite nanjo, a ne za predolgo. Navajanje naj bo dodatna spodbuda, če otroku uspe. Zaploskajte mu, zakličite: "Bravo, priden, dobro si opravil," preprosto tako, da vas bo razumel. Če vaš otrok že sam izrazi potrebo po odvajanju vode ali blata v kahlici, pa na to opozorite vzgojiteljice, saj je sodelovanje vrtca in staršev pomemben člen za varno in kakovostno prehajanje otroka iz družinskih v njihove prostore in obratno.
Po prihodu domov je dobro otroku umiti roke in ga po potrebi preobleči, kar nam je prihranjeno, če ima v vrtcu drugo, udobno obleko.
Ker je ne glede na velikost in starost vsak otrok poseben, ima lastne potrebe in želje ter je zaradi vsega unikaten, mu prisluhnite in omogočite varstvo, ki je zanj primerno. Če je vrtec tudi za vas najboljša rešitev, potem mu pomagajte v prvih dneh z vso ljubeznijo in skrbjo, ki jo premorete.
In ne pozabite, da vrtec le varuje vašega otroka, vzgajate ga vi sami!
petka
moni8, članek sem napisala osebno kot mama. Vse kar sem sama želela vedeti oz. mi je prišlo zelo prav. Sama delam v vrtcu a ne kot profil vzgojiteljice.
moni8
Na žalost moram priznati, da me je članek malenkost razočaral. Predvidevam, da ga je pisala oseba, ki ne dela v vrtcu in ni strokovno dovolj podkrepljena. To so za starše in vzgojitelje resne teme, za katere pa je potrebno imeti dovolj znanja in se o njih ne da kar na podlagi svojih izkušenj ali nekaterih skript razpisati. No, mogoče me je članek zbodel zato, ker delam v vrtcu in gledam na vzgojno-izobraževalni proces malenkost drugače.
Pa brez zamere...
Andy
Petra, bravo za super članek!
Glede oblike varstva se pridružujem Malini in mi imamo za sabo prelepo izkušnjo z varuško, pri kateri je bila M., saj je bila tam v družbi še treh otrok. V vrtec je šla malce pred dopolnjenim 3. letom in je bilo kljub mojim pričakovanjem 1. mesec zelo stresno, vendar gre sedaj že dolgo časa z velikim veseljem.
Se pa povsem strinjam glede zadnjega stavka.
Pri varuški, kjer je bilo manj otrok je bilo veliko več komunikacije in informacij glede počutja, opažanja in vzgoje, kakor sem jih deležna sedaj v vrtcu, kjer je do informacij velikokrat nemogoče priti!
Kar se pa tiče privajanja na kahlico se povsem strinjam s Samsaro, da je vsekakor bolje začeti pozneje, saj se ti prezgodnji poskusi, ko se otrok ne zaveda kaj se v kahlici sploh dogaja velikokrat izjalovijo in se privajanje prestavi na kasneje. Otrok mora biti zrel, da razume kaj se dogaja in večina jih ni zrelih niti pri 18. mesecih.
samsara
Res občutljiva tema. Še posebno zato, kot praviš, Petra, ker niti dva otroka nista enaka, pa tudi dva vrtca ne... Jaz bi rekla, da kakorkoli se že kdo odloči, naj se odloča z ljubeznijo, potrpežljivostjo in razumevanjem- do otroka, sebe, pa tudi do vzgojiteljic.
Ker imam sedaj že lastne izkušnje, poleg strokovnih :-), bom pripomnila še tole: kahlice pa nikar prehitro. Bolje pozno, kot prehitro. Nikar naj ne vplivajo na vas pritiski starih staršev, včasih celo vzgojiteljic in zdravstvenega osebja. Nikar prehitro, saj lahko s tem naredite več škode kot koristi.
Malina
gotovo stresna zadeva za celo družino, ko se mora otrok odpraviti v vrtec. sama sem sicer pristašinja drugih oblik varstva vsaj tja do 3. leta, če se le da - iz svoje izkušnje, ki je bila zelo lepa, saj me je čuvala gospa, ki mi je bila kot babica. mala šola še prehitro pride na vrsto
sicer pa super članek!