Po navedbah Kerstin Petričeve so inšpekcijske službe v zadnjem letu opravile 15.112 pregledov, v katerih so ugotovile 661 kršitev protitobačnega zakona. Nadzore so izvajali tudi ob koncih tedna in zvečer, kar kaže, da se zakon, ki je začel veljati s 5. avgustom lani, dobro izvaja.
Po raziskavi Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) je bila v zadnjih mesecih tobačnemu dimu različno pogosto in različno dolgo izpostavljena približno polovica polnoletnega prebivalstva, to je približno 823.000 oseb. Leta 2006 so v raziskavi zabeležili skoraj dve tretjini izpostavljenih.
Najobsežnejši upad izpostavljenosti med obema letoma beležijo v gostinskih lokalih, kar lahko v celoti pripišejo ukrepu prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Pomembno se je zmanjšala tudi izpostavljenost na delovnih mestih in v domačem okolju, zmanjšal pa se je tudi povprečni čas izpostavljenosti.
Med nekadilci je bilo v letu 2008 tobačnemu dimu izpostavljenih 44 odstotkov prebivalcev, kar je pomembno manj kot leta 2006, ko je ta delež znašal 57 odstotkov. "Pomembno se je zmanjšal tudi delež tobačnemu dimu izpostavljenih kadilcev, in sicer z 90 odstotkov na 72 odstotkov," je povedala Helena Koprivnikar z IVZ.
Med najbolj izpostavljene inštitut uvršča vse, ki so dimu izpostavljeni vsak dan ali skoraj vsak dan. Delež te skupine se je v letu 2008 glede na leto 2006 med polnoletnimi prebivalci prav tako pomembno zmanjšal, in sicer s 27 odstotkov oz. približno 450.000 oseb v letu 2006 na nekaj več kot 21 odstotkov oz. nekaj več kot 350.000 oseb v letu 2008.
Kot je še zapisala Koprivnikarjeva, v bivalnih prostorih v Sloveniji redno ne kadi skoraj 88 odstotkov polnoletnih prebivalcev, kar predstavlja pomembno povečanje glede na leto 2006, ko je ta delež znašal 83 odstotkov. Pomembno se je zmanjšalo tudi povprečno število pokajenih cigaret v teh prostorih. Delež anketirancev, pri katerih so v gospodinjstvu otroci in se v njihovih bivalnih prostorih redno kadi, se je med letoma 2008 in 2006 pomembno zmanjšal. Potem ko je v letu 2006 znašal 14 odstotkov, se je do letos skoraj prepolovil in znaša le še osem odstotkov.
Delež tistih, ki navajajo redno kajenje v delovnih prostorih, se je med primerjanima letoma pomembno zmanjšal, in sicer s skoraj 34 odstotkov leta 2006 na nekaj manj kot 18 odstotkov v letu 2008.
V raziskavi so beležili tudi kadilske navade polnoletnih prebivalcev Slovenije. Med njimi so zabeležili nekaj več kot 17-odstotni delež kadilcev. V letu 2006 so na IVZ zabeležili 22,8-odstotni delež kadilcev med polnoletno populacijo, trend zmanjševanja deleža kadilcev med polnoletnim prebivalstvom se tako nadaljuje. O opustitvi kajenja razmišlja skoraj 60 odstotkov kadilcev.
"Ob tem je potrebno poudariti, da je prepoved kajenja, kakršna velja v Sloveniji od avgusta lani, pomemben javnozdravstveni ukrep za zmanjševanje kajenja med mladimi, kar kažejo raziskave iz tujine," je prepričana Koprivnikarjeva. Ob tem dodaja, da so v prihodnje pri zmanjševanju rabe tobaka med mladimi pred nami izzivi, med katere sodijo predvsem cene tobačnih izdelkov, preprečevalni programi in programi opuščanja kajenja za izbrane skupine.
