In če ste med njimi, vam je bilo v tistem trenutku verjetno nerodno, še zlasti, če ste bili deležni kakšne opazke v smislu 'cmera' ali posmeha. A nikar se ne sramujte svojih solz – so namreč znak, da ste močna, ne šibka oseba – predvsem pa čustveno inteligentna!
Med ljudmi – oz. bolje rečeno v zablojenem zahodnem svetu – velja prepričanje, da so solze, jok, znak šibkosti osebe; medtem ko naj bi bili trdost, neizprosnost, odsotnost nežnejših čustev, znak moči. Še zlasti je to prepričanje vcepljeno za moške. Kolikokrat smo že slišali "Fantje ne jokajo." in pa "Ahahhaa, glej ga, kako joka! Kaka cmera!" A v resnici so solze, zmožnost pokazati čustva, vse prej kot znak šibkosti.
Ne glede na ta zmotna prepričanja zahodnega sveta nikoli ne bi smeli skrivati svojih čustev, solza. Prav nič sramotnega ni v jokanju – ravno nasprotno, ponosni ste lahko, če vas ganljiv film ali prizor pripravita do solz. To namreč nakazuje na (dandanes tako zelo grozljivo-tragično odsotno) čustveno inteligenco, na sposobnost empatije, pa tudi radodarnost in socialnost.
Empatija je prvi in temeljni znak čustvene inteligence – značilnosti mnogih velikih vodij in visoko uspešnih in priljubljenih posameznikov. Z drugimi besedami: če jokate, ko gledate kak ganljiv film ali vidite ganljiv prizor, ste najverjetneje čustveno inteligentna oseba, sposobna empatije; čustveno močna in dober prijatelj, ki ve, kako prijateljem stati ob strani. Empatija je tista, ki nas dela boljše, močnejše osebe.
Raziskave so pokazale tudi, da čustvene, ganljive knjige, filmi in prizori, na nas vplivajo tako, da izboljšujejo našo sposobnost empatije. Omogočajo nam namreč, da stopimo 'v čevlje' druge osebe, doživimo realnost drugega, kar je še veliko težje kot le doživljati svojo, zato je to velik dar, ki se ga nikakor ne smemo sramovati, temveč smo nanj lahko le ponosni.
Kaj je empatija (sočutje)? Oglejte si v tej briljantni kratki risanki:
In s tem, ko se bolj in pogosteje vživljamo v druge ljudi, postajamo tudi bolj odprti, razumevajoči in sočutni, kar pomeni, da postajamo boljša oseba. Namreč to, da lahko vidimo svet skozi oči druge osebe, je povezano tudi s tem, kako imamo povezane možgane. Filmi so narejeni tako, da se nas čustveno dotaknejo in ko gledamo filme, ki nam vzbudijo čustva, se sprošča hormon oksitocin, ki v možganih deluje tudi kot nevrotransmitor.
Oksitocin je hormon, ki nam omogoča povezovanje z drugimi ljudmi in poskrbi, da smo bolj ljubeči, naklonjeni, empatični, zaupljivi in manj sebični. Paul J. Zak, nevroznanstvenik, ki je svetovni ekspert za oksitocin, trdi, da je oksitocin 'molekula moralnosti'. V poizkusu, ki ga je izvedel, je to tudi dokazal.
Polovica udeležencev je gledala posnetek, v katerem je oče izvedel, da ima njegov nekajletni sin raka in bo zagotovo kmalu umrl. Druga polovica je gledala posnetek, v katerem je oče peljal sina v živalski vrt. Udeleženci so veliko težje gledali prvi posnetek in se tudi veliko bolj čustveno odzvali. A prvim se je kar za 47 odstotkov dvignil nivo oksitocina v krvi, kar se je kasneje potrdilo tudi z njihovimi dejanji.
Kasneje so se udeležence prosili, naj podarijo nekaj denarja revnim in tisti, ki so pred tem gledali prvi posnetek, so pogosteje podarili denar. Kar je bilo zanimivo, so bili po tem dejanju tudi srečnejši kot tisti, ki ga niso dali. To, da smo čustveni, torej da si dovolimo čustva občutiti in jih tudi pokazati, vpliva na oksitocin, ta pa na naše vedenje, sočutje in altruizem. Ali povedano drugače – empatija nas naredi boljše ljudi.
Zak je razložil tudi naslednje: "Oksitocin nas naredi bolj občutljive za dogajanje okoli nas, to pa nas lahko spodbudi, da pomagamo drugim, če pomoč potrebujejo. Zatorej oglejte si film in se ob njem zjočite. To je dobro za vaše možgane in vas lahko motivira, da naredite pozitivne spremembe v svojem življenju in življenju drugih. Zelo čustveni posamezniki so pogosto dojemani kot nesposobni se soočati s krutostjo sveta, a izkazalo se je, da je ravno njihova čustvenost ogromen vir notranje moči, kar jih naredi za najboljše ljudi, na katere lahko naletite."
Poleg tega so solze čistilo za oči in dušo. Telo jih proizvaja tako v težkih trenutkih kot tudi trenutkih izjemnega veselja – so pokazatelj naših občutkov. Saj veste, kakšno olajšanje občutimo, ko se dobro zjokamo. To je tudi znanstveno dokazano, saj imajo solze žalosti in stiske povsem drugačno sestavo kot solze sreče – izločijo se tudi škodljive snovi in zmanjša stres. Dokazano je, da zadrževanje solz povečuje stres, kar ima uničujoče posledice na naše telo, zdravje. Jokanje je torej zdravo za telo in očiščevalno za dušo.
