Stresu se ne moremo popolnoma izogniti in verjetno se mu tudi ne želimo; kakšno pa bi bilo življenje, ki bi potekalo kot povsem ravna črta? Najboljša je srednja pot, niti preveč niti premalo stresa. Življenje v sodobni družbi pa nas ponavadi še preveč širokogrudno zasipa s stresorji. Kaj torej lahko storimo?
O obvladovanju stresa je bilo napisanih cela vrsta knjig in še več člankov, vsak pa ponuja drugo formulo. Ne obstajajo bolj in manj pravi načini za obvladovanje stresa, vsi pa seveda tudi ne delujejo na vse ljudi enako. Začnemo lahko s tem, da razmislimo, katera znamenja škodljivega stresa opažamo pri sebi.
Vprašajte se: "Ali se dobro počutim?" Mišljeno je seveda dobro telesno in duševno počutje. "Kateri stresorji so tisti, ki so me v življenju najpogosteje vodili v škodljivi stres? Kateri stresorji trenutno najmočneje delujejo name?" Lahko napišete seznam stresorjev, kot so na primer napredovanje v službi, nosečnost, selitev. "Kako se odzivam nanje, je moj odziv funkcionalen ali ne? Ali samo poveča stisko ali deluje v smeri rešitve problema?"
Dejali smo že, da lahko stres razumemo kot neskladje med dojemanjem zahtev ter naših sposobnosti za obvladovanje teh zahtev. Vse skupaj si lažje ponazorimo, če si predstavljamo starinsko tehtnico. Ko zahteve in sposobnosti dojemamo kot enakovredne, sta obe strani uravnoteženi in stres ni škodljiv. Ko pa se zahteve pričnejo kopičiti in povzročati bojazen, da jim ne bomo več kos, se ravnovesje poruši in vstopimo v območje škodljivega stresa, ki negativno vpliva na naše fizično in psihično zdravje.
Spretnosti, kako negotovo ravnovesje obdržimo v območju normalnega stresa, je možno pridobiti. Na voljo sta dve možnosti: lahko delujemo predvsem v smeri zmanjšanja zahtev ali pa izboljšamo svoje sposobnosti za zadovoljevanje zahtev in premagovanje težav. Seveda pa je mogoče delovati hkrati na obeh frontah. Potrebno se je zavedati naslednjega dejstva: močnejša so znamenja škodljivega stresa, bolj radikalne spremembe bodo potrebne v vašem življenju, če ne želite, da vas stres popolnoma zasuje.
Zmanjševanje zahtev:
Čim bolj se izogibajte kopičenju pomembnih življenjskih dogodkov. Če ste noseči, potem nikar ne načrtujte dva meseca pred terminom poroda še zagovora diplome, poroke in selitve.
Naučite se reči "ne" brez občutka krivde; gre vendar za vaše zdravje. Ali mislite, da boste bolni še naprej lahko v pomoč drugim?
Naučite se organizirati čas: izdelajte dnevnik, razvrstite naloge po pomembnosti in naredite urnik. Najprej opravite pomembne naloge, vedno delajte le eno nalogo naenkrat. Včasih nismo toliko utrujeni od nalog, pač pa od misli na to, katere obveznosti nas še čakajo. Bodite v sedanjem trenutku.
Postavljajte si stvarne cilje. To ne pomeni, da se morate odreči svojim sanjam, ampak da ste za doseganje ciljev izbrali metodo korakov, ki ustrezajo dolžini vaših nog.
Izogibajte se perfekcionizmu. Ljudje, ki si prizadevajo biti dovršeni, morajo še posebej ohranjati občutek za stvarnost. Številni perfekcionisti so prepričani, da je to, kar ni popolno, obsojeno na propad. Raje upoštevajte stvarnejša merila, po katerih ste lahko zadovoljni, kadar ste dali vse od sebe, ne glede na rezultat.
Porazdelite zadolžitve in odgovornosti – ponavadi imajo ženske s tem več težav kot moški, posebno na svojem domu. Sicer je včasih res bolj utrudljivo nekomu 23-krat ponoviti, kaj želimo od njega, kot da naredimo sami, vendar se sčasoma vseeno izplača. Že zaradi občutka, da pri delu in obveznostih nismo sami.
Poiščite pomoč, kadar opazite, da drsite v stanje preobremenjenosti. Ne čakajte izgorevanja, posledice so lahko precej resne.
Izogibajte se negotovosti. Ko ste ves čas zaskrbljeni zaradi dogodkov, ki bi se morda lahko pripetili, so vaše možnosti za doživljanje negativnega stresa zelo visoke.
Življenje si čim bolj poenostavite; na nekaterih področjih je to nemogoče, včasih pa preveč zapletamo v osnovi preproste stvari. Če vaši sorodniki od vas pričakujejo, da boste ob praznovanju vašega rojstnega dne prej teden dni kuhali in pekli in pospravljali stanovanje, vas pa to obremenjuje, potem naročite pico ali organizirajte piknik.
Ali po domače rečeno: kako si ponovno napolniti svoje akumulatorje? Veliko ljudi tega ne zna. Najprej najbolj očitno: poskrbimo za svoje telo. Kako prijazni smo do svojega telesa? Ste vedeli, da so stimulansi lahko neposreden vzrok stresa? Kofein spodbuja izločanje noradrenalina, hormona, ki ima pomembno vlogo pri stresni reakciji. O škodljivosti nikotina in alkohola čivkajo že ptički. Prav tako o tem, kaj je zdrava in uravnotežena prehrana, s katero pridobimo dovolj vitaminov (pri stresu so posebno pomembni vitamin C in vitamini skupine B) in mineralnih snovi.
Kaj nam še koristi:
-
Redna telesna vadba, ki nam je v veselje. Vsak lahko najde vsaj eno obliko rekreacije, ki mu ustreza.
-
Tehnike sproščanja in osebnostnega razvoja, npr.: globoka mišična sprostitev, avtogeni trening, joga, meditacija. Tudi na tem področju je veliko zelo učinkovitih in različnih smeri, gotovo boste našli kakšno, ki je pisana na kožo prav vam. Ste vedeli, da obstaja tudi meditacija v gibanju? In da je joga veliko več kot samo oblika telesnega razgibavanja?
- Dovolj popite vode.
- Prava mera spanja, ne preveč in ne premalo.
- Poznavanje sebe, svojih odzivov na situacijo.
- Poznavanje stresa.
- Pravočasno "polnjenje svojih akumulatorjev".
- Prekinjanje dela s kratkimi odmori.
- Pravilno dihanje.
- Čim več se smejmo.
- Pogovarjajmo se, predvsem z najbližjimi.
Kako pa je s pomirjevali? Ali so koristna?
Da, v nekaterih primerih. Če stres povzroča na primer nerazumevanje s partnerjem, potem je jasno, da stresa ne bomo premagali s pomirjevalom, ker tako problemi ne bodo izginili. Bolj konstruktivna pot bi bila v tem primeru kakšna partnerska terapija. Lahko pa v stanju hude stiske pomirjevala pomagajo, da je človek sploh sposoben uvideti svoj položaj in začne delovati v smeri razrešitve. Presoja o tem, kdaj poseči po pomirjevalih, pa naj bo vedno v rokah strokovnjaka.
Za konec pa še nekaj zanimivosti
Kortizol, stresni hormon, zveča apetit in spodbuja maščobno tkivo k shranjevanju maščob. Zato večina ljudi v stanju stresa pridobi nekaj dodatnih kilogramov. Jasno pa je tudi, zakaj zelo stroge shujševalne diete dolgoročno ne delujejo: ker telo ob tako zmanjšanem vnosu hrane oceni, da je stanje kritično, sprošča se kortizol in telo začne skladiščiti vse več maščobe "za hude čase".
Stopnja škodljivega stresa je nižja pri ljudeh, ki vstanejo pozneje (pri njih so našli nižjo raven kortizola v krvi).
Zaposlene matere imajo višjo vrednost stresnih hormonov kot pari brez otrok. Vendar stopnja stresa ne narašča s številom otrok! Ženske so bolj izpostavljene stresu kot moški.
