Desetletja se je njegovo delovanje financiralo izključno iz članarin držav članic. Zadnja leta članarine držav članic predstavljajo le okoli 15 % finančnih sredstev, s katerimi razpolagajo, prispevki donatorjev pa okoli 85 % tega sklada. Zaradi takšnega načina financiranja oziroma zmeraj večjega deleža donacij, se je WHO vse bolj pogosto znašel v navzkrižju interesov. Sčasoma je postalo jasno, da imajo donatorji svoje finančne in tudi druge interese.
WHO je postopoma spreminjal predpise, ki so nas prej varovali pred morebitnimi zlorabami. Na ta način je razširil svoje pristojnosti in si dodelil večjo avtonomijo, kar je nedemokratično izvoljenim birokratom omogočilo, da uporabljajo WHO kot sredstvo za uveljavjanje različnih interesov donatorjev.
Tako je spomladi 2009 prišlo do prve večje spremembe, ko je WHO spremenil definicijo pandemije, ki je določala, kdaj se lahko razglasi pandemija in uvedejo ukrepi za njeno preprečevanje. Pred letom2009 je bilo pandemijo mogoče razglasiti le, če se je nova nalezljiva bolezen hitro razširila na več celin, povzročila zelo veliko število hudo bolnih in izjemno visoko smrtnost. Ta definicija je bila radikalno spremenjena s črtanjem besed “povzroča veliko število hudo bolnih in izjemno visoko smrtnost”. Deregulacija tega pravila je omogočila, da je WHO spremenil svoje pristojnosti in od takrat lahko razglasi pandemijo tudi v primeru običajnega sezonskega virusnega obolenja ali epidemije manjšega obsega.
Druga ključna sprememba se je zgodila leta 2020, ko je WHOspremenil definicijo kolektivne oziroma »čredne« imunosti. Po prejšnji definiciji bi jo lahko pridobili s prebolelo okužbo ali s cepljenjem, kar je v skladu z aksiomi medicinske stroke. Po novi opredelitvi pajekolektivno imunost možno pridobiti le s cepljenjem, kar je v nasprotju z medicinsko znanostjo. Vemo, da je naravno pridobljena imunost vedno boljša in dolgotrajnejša od imunosti pridobljene s cepljenjem.
Leta 2021 je WHOspremenil tudi definicijo cepiv. Nova definicija ne sledi več znanemu načinu delovanja cepiv in pričakovanim učinkom. S to spremembo je WHO omogočil uvedbo različnih terapevtskih produktov, ki nimajo nobene zveze z doslej znanim in sprejetim mehanizmom delovanja cepiv in cilji njihove uporabe. Obstaja resno tveganje, da boderegulacija te definicije omogočila uvedbo novih izdelkov in tehnologij, imenovanih »cepiva«, ki bodo posledično medicinski izdelki z bistveno nižjim varnostnim standardom. Registracija cepiv zahteva občutno ožji obseg raziskav varnosti in učinkovitosti kot registracija zdravil, kar proizvajalcem omogoča hitrejšo in bistveno cenejšo pot do odobritve in uvedbe izdelkov, ki se imenujejo »cepiva«. To prinaša resna tveganja za zdravjeljudi, uporabnikov teh pripravkov.
WHO je decembra 2021 državam članicam predlagal sprejetje Pandemijske konvencije in sprememb IHR (International Health Regulations; Mednarodnega zdravstvenega pravilnika), kar bi WHO-ju dodelilo povsem novo vlogo in neomejena pooblastila. S sprejetjem predlaganih dokumentov bi odredbe WHO postale pravno zavezujoče. To bi pomenilo popolno izgubo suverenosti naše države ob razglasitvi izrednega stanja. Izgubili bi vso pravno zaščito kot posamezniki in kot država, predvsem pa bi izgubili temeljne človekove pravice, vključno s pravico do odločanja o posegih v lastno telo, kar je povsem nedopustno.
Donatorji WHO, večinoma lastniki korporativnega mega kapitala, bi tako pridobili neomejeno moč, ki bi služila kot osnova za uvedbo totalitarne diktature nad ljudmi celega sveta, preko medicinske diktature, zavite v »plašč« varovanja in skrbi za javno zdravje (pod sloganom: »One Health for all«). To je najbolj nehumana, najbolj mučna in najbolj ponižujoča tiranija, ki je človeštvo, v takšnem obsegu kot ga pripravljajo, še ni doživelo. Sprejetje teh predpisov bi WHO omogočilo nešteto možnosti za resne zlorabe. Na podlagi teh novih pravil je realno pričakovati grobo zlorabljanje ljudi preko medicine, predvsem psihiatrije in farmacije.
Že maja 2022 so birokrati WHO na skrivaj za zaprtimi vrati (v nasprotju z predpisi, z tihim konsensom) sprejeli spremembe petih pravil IHR, ki bistveno zmanjšujejo naše državne pravice. Zavrniti bi jih bilo mogoče le do 1.12.2023. Na žalost naša vlada in poslanci niso naredili tega koraka. Po do sedaj znanih informacijah je nekaj držav na uradni ravni izrazilo zavračanje amandmajev, sprejetih na Skupščini WHO konec maja 2022 (seznam v prilogi). Med njimi so tudi članice Evropske Unije.
Na generalni skupščini WHO maja 2023 ni niti en predstavnik držav članic dvignil glasu proti »paketu« 307 novih in spremenjenih amandmajev, čeprav bi/bo njihova uveljavitev katastrofalno vplivala na naša življenja. Vključitev teh amandmajev v IHR pravilnik iz leta 2005 bo potekala v januarju 2024, dokončno sprejetje pa je predvideno na Skupščini WHO maja 2024. Za sprejetje novega IHR pravilnika bo zadoščala potrditev s strani večine birokratov, članov Skupščine WHO inne bo potrebna ratifikacija v Državnih inštitucijah držav članic WHO. Na ta način je finančna elita, ki iz ozadja upravlja WHO zagotovila, da z vsebino teh novih IHR pravil ne bodo seznanjeni izvoljeni predstavniki ljudstva (poslanci), ter o njih ne bodo mogli odločati. Poslanci bodo odločali le o Pandemijski pogodbi, ki je le »prazen okvir«, s sprejetjem katerega se kot država vnaprej zavezujemo, da bomo sledili vsem ukrepom, ki jih bo WHO uvajal ob razglasitvi izrednega stanja. IHR pravilnik je že po obstoječih pravilih pravno zavezujoč za vse države članice WHO. Združitev Pandemijske pogodbe in novega IHR pravilnika bo mednarodni korporativni eliti dodelila neomejeno moč nad vsemi nami, ki jo bo uveljavljala preko WHO in tudi UN (po novih pravilih, ki so bili izglasovani 20. septembra 2023).
Ta dejstva jasno kažejo, da gre za globalno usklajen projekt finančne elite, z enim samim namenom, omejiti ali odvzeti svobodo in osnovne pravice ljudem.
Z uvedbo novih pravil:
*Status WHO bi se spremenil iz svetovalnega v upravni organ, čigar ukrepi bi postali pravno zavezujoči za države članice. To bi generalnemu direktorju WHO dalo neomejeno moč odločanja, brez obveznosti posvetovanja s komerkoli.
* Za razglasitev izrednih razmer ne bi bil več potreben realen razlog, zadostovala bi subjektivna presoja oziroma domneva generalnega direktorja WHO. Izredno stanje bi, po novih pravilih, dejansko razglasil v vsaki situaciji, ki bi domnevno lahko vplivala na javno zdravje, in sicer ob pojavu nekega patogena, zaradi podnebnih sprememb, naravnih nesreč, vojn… Ob tem ne bi bil več dolžan svoje odločitve nikomur argumentirati. Po lastni presoji bi lahko kadarkoli, iz kakršnegakoli razloga, tudi neutemeljenega, za nedoločen čas odredil katerekoli ukrepe, ki bi omogočali uvedbo dolgotrajnih, prekomernih in škodljivih zaščitnih ukrepov.
*WHO bi, v času trajanja izrednega stanja, po novih določilih IHR, imel pravico odrediti oziroma zahtevati uvedbo kateregakoli obveznega zdravstvenega ukrepa. S tem bi grobo kršili našo temeljno pravico do svobodnega odločanja o posegih v naše telo. Lahko bi nam celo odvzeli pravico do odločanja, tudi v primeru življenjsko nevarnih posegov v telo, v imenu »javne oziroma družbene koristi«.
* S predlagano spremembo tretjega amandmaja IHR bi nam bila ob določitvi ukrepov odvzeta (do sedaj zagotovljena)pravica do spoštovanja človekovega dostojanstva, temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Zaenkrat še veljavni predpisi so nas varovali pred hujšimi zlorabami na tem področju. S spremembo tega amandmaja bi popolnoma izgubili eksistencialno varnost, človečnost in temeljne pravice. S tem bi nas zreducirali na raven uporabnih ali neuporabnih predmetov, kar bi odločilno vplivalo na prihodnost vsakega človeka in njegove življenjske možnosti.
*Posebno pozornost si zasluži dejstvo, da bodo zaizgradnjo in delovanje »farmacevtsko-urgentno bolnišnično-industrijskih centrov« zagotovljena neomejena finančna sredstva. Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da v omenjenem osnutku ni jasne razlage, čemu bi bili ti institucionalni kompleksi namenjeni. Dodatno skrb vzbuja dejstvo, da v teh določilih zakonska odgovornost farmacevtskih družb, ki bi delovali v teh kompleksih, ni opredeljena. Našteta dejstva sprožajo asociacije na dr. Mengelejevo dejavnost med drugo svetovno vojno.
*Resen problem je tudi uvedba globalne digitalne zdravstvene izkaznice, brez katere bi bilo sodelovanje v javnem življenju in prosto gibanje nemogoče.
*Določena je tudi uvedba popolne cenzure. Za njeno kršitev so predvidene sankcije. To bi WHO-ju dalo izključno pravico, da določi, katere informacije se lahko in katere se ne smejo razširjati. Svoboda izražanja, dostop do informacij javnega značaja in naša pravica do obveščenosti bi bili popolnoma poteptani. Na ta način bi tako medicina kot druga znanstvena področja postali dogma, kar bi bilo nevarno, saj brez svobodne in odprte razprave strokovnjakov z različnimi stališči ni možnosti za razvoj in varno uporabo znanosti.
*Novi predpisi bi pooblastili WHO, da vsiljuje vse strokovne smernice oziroma doktrine medicinski stroki, s čimer bi zdravniki izgubili strokovno avtonomijo, mi pa bi izgubili pravico do informirane izbire posegov v naše telo. Zdravstvenim delavcem bi lahko celo onemogočili spoštovanje etičnih standardov, čemur smo bili priča po vsem svetu že od marca 2020.
Dr. Francis Boyle, priznani profesor mednarodnega prava, je javnost opozoril na dejstvo, da bi WHO s sprejetjem sprememb »Konvencije o pandemiji« in predpisov IHR lahko ustvarila »globalno vojaško, zdravstveno in psevdoznanstveno diktaturo, ki bi služila le uvedbi centralizirane oblasti« (ene svetovne vlade).
Po njihovih načrtih naj bi do sprejetja novih določb IHR in Konvencije o pandemiji prišlo maja 2024. Globalna uvedba novega sistema WHO je predvidena najpozneje do marca leta 2025. Zdaj nam je tudi jasno, da celoten zdravstveni sistem že desetletja obvladuje finančna elita in ga kroji po svojih interesih.
Javna obravnava teh dokumentov bi razkrila neiskrenost njihovih dobrih namenov, ki jih razglašajo in nam jih želijo vsiliti z izgovorom varovanja našega zdravja. Hkrati uporabljajo manipulativna gesla in izjemno močno cenzuro, da omejijo širjenje informacij in ohranijo zaupanje ljudi. Zato vlade večine držav vztrajno onemogočajo javno predstavitev teh dokumentov in razpravo o njih, saj bi se tako razkrilo, v kakšni nehumani »igri« sodelujejo (kolaborirajo s finančno elito) proti nam.
Načeloma bi se lahko države članice (v določenem roku) uprle posameznim spremembam IHR in takrat njihovo upoštevanje zanje ne bi bilo obvezno, a na to žal ne moremo računati, saj vlade večine držav v celoti sledijo načrtom svetovne finančne elite.
Seveda, zakaj bi morali biti državljani o čemerkoli obveščeni? Izvedeli bomo, ko bo že prepozno, ko bodo naše roke zvezane in tega uničujočega procesa propadanja družbe, ter ukinjanja doseženih pravic in vrednot, ne bo več mogoče ustaviti.
Vsi imamo pravico biti obveščeni o načrtovani mednarodni zavezi do WHO, ki jo prikrito in brez našega soglasja podpirajo predstavniki naše države. Politični voditelji in poslanci se morajo zavedati, da nimajo pooblastila državljanov, da bi brez našega soglasja sprejemali takšne odločitve, ki bi naši državi ali njenim prebivalcem odrekle z ustavo zagotovljene demokratične pravice in svoboščine.
Za nas in za prihodnost naših zanamcev je zdaj najpomembnejše vprašanje, ali bomo dovolili globalni korporativni eliti, da nas preko WHO brutalno podredi svoji totalitarni oblasti? Samo od tega bo odvisno,ali bomo v prihodnosti živeli kot svobodni ljudje ali zaradi izgube vseh pravic v popolni DIKTATURI, TERORJU in DIGITALNEM SUŽENJSTVU.
Seznam držav, ki so doslej izrazile zavračanje amandmajev
Seznam držav, ki so do sedaj na uradni ravni izrazile zavračanje amandmajev, sprejetih na Skupščini WHO konec maja 2022:
- Estonija: enajst članov parlamenta je napisalo pismo, v katerem zavračajo predlagani IHR pravilnik in predlagani Pandemijski sporazum
- Nova Zelandija: nova koalicijska vlada bo zadržana do pradlaganih amandmajev IHR pravilnika
- Slovaška: predsednik vlade je napovedal, da vlada ne bo podprla krepitve WHO
- Filipini: predlog kongresnika je pridobil veljavo in javno podporo
- Južna Afrika: dva poslanca zagovarjata predlog za umik iz WHO
- Nizozemska: poslanec je vložil pismo, v katerem je izrazil zadržanost, zaradi pomanjkljivega pravnega postopka (amandmaji so na Skupščini WHO maja 2022 bili sprejeti brez glasovanja, po principu »silent consens«)
- Evropska unija – parlament: enajst članov parlamenta izpodbija veljavnost predlaganih amandmajev IHR pravilnika zaradi neupoštevanja pravno-formalnih pravil glasovanja
- Združene države Amerike: poslanec Andy Biggs je vložil predlog HR 79, za iskanje izhoda iz WHO
- Japonska: poslanci nadaljujejo z zagovarjanjem zavrnitve amandmajev IHR pravilnika in dvomijo v WHO
- Avstralija: pismo Avstralcev sporoča zavrnitev predlaganih amandmajev IHR pravilnika, ki ga je predlagal WHO
