Vsaka rast pomeni spremembo. Iz dneva v dan. Vse v naravi raste in se nenehno spreminja, čeprav na prvi pogled morda niti ni videti. Prilagajanje okolju in razmeram v njem pomeni spreminjanje lastnega bioritma, strukture, sestave … Ves rastlinski in živalski svet dela to brez 'razmišljanja', ljudje na drugi strani pa moramo imeti vse pod kontrolo. Okolje prilagodimo sebi, da se nam ne bi bilo potrebno spreminjati, našo okorelosti in okostenelost pa tako ali tako projiciramo v zunanji svet.
Zakaj se bojimo sprememb?
Zakaj se je tako težko spremeniti? Zakaj bi se mogli odreči stvarem, ki smo jih navajeni?
Spremembe nam predstavljajo problem, kadar nas obvladujejo strahovi in spremembe nam povzročajo težave, kadar smo preveč 'komot', da bi se premaknili iz svojega območja udobja.
Foto: listofimages.com
Odgovor je jasen: ker želimo imeti ljudje vse pod nadzorom! In zato nam okoliščine, ki jih ne poznamo, predstavljajo velike težave. Pri tem ima veliko vlogo naš analitični um in ta je tisti, ki strahove v največji meri proizvaja, nato pa še dodatno napihuje. V glavi si pripravimo 'worst case scenario' - pa ne zato, da bi se nanj pripravili, ampak da bi dobili izgovor, zakaj se sprememb nismo lotili. In bolj kot se naš um ubada z vsemi ovirami, večje postajajo, dokler v naših mislih ne postanejo popolnoma nepremagljive.
Kadar teh ovir ne vidimo, se že zgodi, da pride mimo prijatelj ali znanec, ki nam pove, da bomo na tej naši poti sprememb nanje zagotovo naleteli. In ker nam manjka samozaupanja, osebi verjamemo. Naš um tako ponovno dobi dozo hrane za prežvekovanje. Strahovi se nabirajo v našem mentalnem polju, se širijo na čustvene nivoje in se razraščajo v energetske meglene oblake, ki jih naše čakre nato shranijo kot blokade.
Na spremembe v našem življenju vplivamo mi sami
Mi smo tisti, ki se odločimo, da želimo nekaj spremeniti, mi smo tisti, ki se odločimo, kako se bomo prilagodili na nove okoliščine. Vendar smo velikokrat preveč leni, da bi se spremenili. Najboljši izgovor, ki ga imamo vedno na zalogi pa je: čakam na pravi trenutek! Zdi se, da nam za spremembe primanjkuje volje. Toda ali ni res, da kadar nas nekdo potisne, da bi se premaknili naprej, nas vedno potisne od zadaj? Tam je namreč naša volja.
Vem, kako neprijetno je lahko, ko se znajdemo v rušilnem vrtincu. Težko je posamezniku, ko izgubi službo; boleče je, ko iz življenja odide ljubljena oseba … So trenutki, ko je vsakršno pametovanje o pozitivnih mislih in afirmacijah skoraj neokusno. Potrebno jih je enostavno predihati in občutiti. Če se ne počutite dobro, se nikar ne sprenevedajte, da ste v redu. Ne bojte se čutiti in dovolite čustvom, da stečejo skozi vas. Čustva so kot oblaki, ki pridejo in zakrijejo sonce, a se vedno znova razkadijo. Soočite se z njimi, sprejmite jih in se prenehajte kritizirati.
Vedite, da je vsaka situacija le začasna. Zaupajte, da je za vas poskrbljeno, če le ne boste s svojo nepotrpežljivostjo in strahom blokirali pretoka. Morda ne vidite naprej, verjetno ste tudi spoznali, da vsega ne morete imeti pod kontrolo. Tudi če ste se morali od česa posloviti, vedite, da se vse vedno zgodi z namenom in v vaše dobro, čeprav tisti hip morda zgleda drugače, a to le zato, ker ne vidite širše slike. Sicer pa lahko vse ponovno ustvarite. In ko bo prišla nova služba, boste neizmerno hvaležni za vse pretekle dogodke, ki so vas pripeljali do dela, ki vam je pisano na kožo in v veselje, ne pa neprijetna obveznost. In ko boste našli nov dom, boste spoznali, da je dom pravzaprav vedno tam, kjer je srce. In ko bo v vaše življenje vstopil nov partner, se boste zavedli, koliko ste napredovali, saj bo odsev vas samih. Sprejmite vsak trenutek s hvaležnostjo, sicer novo ne bo moglo vstopiti.
Spremembe v razmišljanju
Čedalje več ljudi bere knjige o duhovnosti, razmišlja o svojem bistvu in se, kar je najpomembnejše, obrača k sebi. Slej ko prej bomo vsi delovali v duhu nove energije. Trenutno pa še vedno prevladujejo vzorci, značilni za star način razmišljanja in delovanja. Za staro energijo so značilni togi vzorci in stroga pravila glede vsega v življenju, ki smo jim izpostavljeni od rojstva dalje preko staršev, družbe, medijev, religije itd. Natančno so nam zapovedovali, kako je treba živeti, da bomo 'dobri in vredni'. Dobivali smo zelo natančna pravila glede tega, kaj je dobro jesti, obleči, kako se moramo obnašati, kakšen poklic je dobro in kakšen manj dobro opravljati in tako v nedogled. Naše življenje je tako postalo rutina.
Še danes večina ljudi živi samo za to, da se preživlja. Mislimo, da se je doba suženjstva že zdavnaj končala in vendar smo v veliki večini še vedno sužnji, predvsem sužnji denarja. Zanj garamo od jutra do večera, zanj smo pripravljeno opravljati stvari, ki jih ne maramo in večina naših odločitev v življenju je pogojena s tem, koliko denarja bomo pridobili ali izgubili. Tisto malo časa, ki nam ostane, pa porabimo, da sanjamo o času, ko bomo končno svobodni in rešeni vsakodnevne tlake služenja denarja za vsako ceno, kar nam ne prinaša dosti veselja. Doživljamo le drobce veselja, prebliske, preboje, ko naša iskra, naš duh želi na plano in se skozi ustvarjalnost izraziti v vsakdanjem življenju.
Foto: coinweek.com
Za staro energijo je značilna miselnost, da moramo svojo vrednost skozi življenje šele dokazati, sodbo pa prepustiti ljudem okoli nas, avtoritetam, medijem, celo Bogu, ki smo ga postavili na prestol nekam zunaj sebe. Tako se za vodstvom vedno oziramo stran od sebe, saj ne verjamemo, da sami najbolje vemo, kaj je za nas dobro. Obstajajo precej jasna družbena merila uspeha: izbirati moramo med določenimi uglednimi poklici, doseči kar najvišji položaj na delovnem mestu, imeti čim več denarja na bančnem računu, doseči visoko izobrazbo, imeti določeno vrsto hiše, avtomobila, družino in še več. Tako gremo ljudje vsi bolj ali manj po isti poti, saj se trudimo doseči podobne zunanje standarde uspeha in mnogi na tej poti omagajo, zapadejo v depresijo, doživljajo mnoge trenutke obupa in nesmisla ter zapadejo v vsakdanjo rutino.
Spremembe so nekaj naravnega. Ker pa smo se ljudje odmaknili od tega, kar je naravno, je normalno, da se skušamo izogniti tudi spremembam. Danes nismo iste osebe kot 5 ali 10 let nazaj. Če mislimo, da smo iste osebe, potem je skrajni čas, da to spremenimo.
