Mednarodna raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC) iz leta 2006 Slovenijo uvršča v povprečje.
Kot je poudarila nacionalna koordinatorka raziskave za Slovenijo Helena Jeriček z Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ), je omenjena raziskava, v katero je bilo vključenih 41 držav in več kot 200.000 otrok oziroma mladih, prva, ki se osredotoča na neenakosti v zdravju ter dobrem počutju mladih glede na spol, starost in še posebej na socialnoekonomski status.
Za večino držav je značilno, da mladi iz družin z nižjim socialnoekonomskim statusom poročajo o slabšem zdravju, so manj zadovoljni z življenjem, pogosteje predebeli, imajo slabšo telesno samopodobo in so manj fizično aktivni kot otroci iz družin z višjim socialnoekonomskim statusom, je dejala Jeričkova. Dekleta in fantje v primerjavi s tistimi iz premožnejših družin redkeje jedo zajtrk in sadje ter si redkeje umivajo zobe, se manj gibljejo in več gledajo televizijo.
Po besedah Jeričkove se pri nas manj gibljejo le fantje iz manj premožnih družin, pri dekletih razlik ni, več televizije pa gledajo dekleta iz manj premožnih družin, medtem ko pri fantih statističnih razlik ni. Med otroki iz družin z različnim socialnoekonomskim statusom v Sloveniji ni statistično pomembnih razlik glede pitja sladkanih pijač. Kot je povedala Jeričkova, se v zvezi s tem pojavljajo razlike med državami. Za večino zahodnih in severnih držav (Kanada, Danska, Anglija, Irska, Škotska, ZDA, Belgija, Francija, Nemčija) je značilna višja stopnja pitja sladkanih pijač med otroki iz družin z nižjim socialnoekonomskim statusom, v nekaterih vzhodnih in baltskih državah (Makedonija, Bolgarija, Romunija, Rusija, Ukrajina) pa je pitje sladkanih pijač bolj značilno za otroke iz družin z višjim socialnoekonomskim statusom.
Kot je povedala nacionalna koordinatorka raziskave, pri nas tudi ni statistično pomembnih razlik med mladimi iz družin z različnim socialnoekonomskim statusom glede uživanja alkoholnih pijač, kajenja in zgodnjih spolnih odnosov.
Raziskava je pokazala tudi, da fantje nimajo tako radi sadja kot dekleta ter da se uživanje sadja in zelenjave s starostjo zmanjšuje.
41 % deklet in 21 % fantov pri 15 letih starosti poroča, da se doživljajo predebele, pri čemer je večina iz družin z nižjim socialnoekonomskim statusom, je povedala Jeričkova in dodala, da je v Sloveniji takšnih 54 % deklet. Ta odstotek je od leta 2002 padel, po njenem mnenju pa smo še vedno kultura, ki zelo obremenjuje mlada dekleta z zunanjim videzom.
Glede na izračunano maso telesnega indeksa so predebeli predvsem fantje, čeprav se ne doživljajo kot predebele, je izpostavila Jeričkova.Kot je opozorila, manj kot polovica vprašanih v večini držav dosega priporočila o vsaj eni uri zmerne telesne aktivnosti na dan, pri nas ta priporočila dosega manj kot tretjina.
V Sloveniji je po navedbah Jeričkove med 15-letnimi mladimi 20 % fantov in 16 % deklet tedenskih kadilcev, kar nas uvršča na 21. mesto med državami, ki so sodelovale v raziskavi. 10 % slovenskih deklet in 19 % slovenskih fantov je bilo prvič pijanih pri 13 letih ali prej, kar Slovenijo uvršča na 19. mesto.
Kot je še poudarila, so dobljeni podatki osnova strokovnjakom, raziskovalcem in politikom za oblikovanje različnih dokumentov, intervencij in strategij, vključno s prehransko strategijo in strategijo telesne dejavnosti. Osnovo predstavljajo predvsem za razvoj programov, ki so ciljno usmerjeni v tiste skupine otrok in mladostnikov, ki nimajo enakih možnosti za zdravje kot njihovi vrstniki.
