Najnovejša študija francoske agencije ANSES postavlja na glavo prepričanje, da je steklena embalaža varna zavetje pred mikroplastiko. Podatki so namreč pokazali nepričakovano in ironično resnico: pijače v steklenicah so lahko še precej bolj onesnažene z mikroplastiko kot tiste v plastenkah.
Glavni krivec niso same steklenice, temveč barva na kovinskih zamaških, ki se zaradi drgnjenja med transportom lušči neposredno v pijačo.
Najbolj očiten primer tega paradoksa je voda. Medtem ko so v vodi iz plastenk našli povprečno le 1,6 delca mikroplastike na liter, je voda v steklenicah vsebovala skoraj trikrat več – okoli 4,5 delca na liter. Še slabše se je odrezalo pivo, kjer so v manjših steklenicah (0,33 l) izmerili ekstremne vrednosti, tudi do 133 delcev na liter, kar je neprimerljivo več od koncentracij, ki jih običajno najdemo v pijačah iz plastike.
Za potrošnike, ki so v skrbi za zdravje in okolje preklopili na steklo, so ti izsledki močan udarec. Raziskava dokazuje, da material same posode ne pomeni kaj dosti, če je šibka točka celotni sistem pakiranja. Steklo nas je tako pustilo na cedilu tam, kjer smo mu najbolj zaupali, saj nas prav zapiranje s pobarvanimi pokrovčki izpostavlja večjim količinam mikrofragmentov, kot bi jih zaužili iz navadne plastenke.
Katere pijače so najslabše?
Študija je pokazala presenetljive razlike med pijačami: medtem ko pivo v steklenicah vsebuje približno 60 delcev mikroplastike na liter, so vrednosti pri vodi precej nižje. Še posebej izstopajo manjše steklenice piva (0,33 l), kjer je koncentracija zaradi razmerja med površino zamaška in tekočino dosegla celo 133 delcev na liter. Nasprotno pa voda, tako v plastiki kot steklu, ostaja razmeroma čista, z minimalno vsebnostjo delcev.
Največje presenečenje študije je vino. Kljub temu da uporabljajo podobne kovinske zamaške z barvo kot druge pijače, so v rdečem in belem vinu izmerili izjemno nizke vrednosti, v roseju pa le 2,6 delca na liter. Znanstveniki za zdaj še ne znajo pojasniti, zakaj vino ne absorbira delcev barve z zamaškov tako intenzivno kot pivo ali gazirane pijače, zato ta fenomen ostaja predmet nadaljnjih raziskav.
Nevidni delci pod mikroskopom
Raziskovalci so se osredotočili na delce velikosti med 30 in 500 mikrometri, saj je manjše fragmente s trenutno tehnologijo težko zanesljivo identificirati. Večino kontaminacije so predstavljali poliestrski drobci, ki izvirajo predvsem iz barve na notranji strani zamaškov. Skrb vzbuja dejstvo, da manjši kot so delci, lažje prehajajo v človeško telo, kjer lahko potencialno prestopajo celične membrane in vstopajo v organe. Čeprav jasnih toksikoloških mej za mikroplastiko v hrani še ni, so laboratorijske študije že nakazale povezave z vnetnimi procesi in hormonskimi motnjami.
Rešitev je preprosta, a zahteva spremembe
Glavni krivec za kontaminacijo pijač v steklenicah so nevidne praske na zamaških, ki nastanejo zaradi trenja med transportom in skladiščenjem. Dobra novica je, da bi proizvajalci lahko zmanjšali tovrstno onesnaženje za kar 60 odstotkov s preprostim postopkom čiščenja zamaškov s stisnjenim zrakom in izpiranjem pred samim polnjenjem. To potrjuje, da težava ne tiči v sami pijači, temveč v logističnih procesih in embalaži, ki bi jih bilo z nekaj investicijami mogoče znatno izboljšati.
Za potrošnike, ki so se steklu pridružili v želji po zmanjšanju izpostavljenosti plastiki, so ti rezultati streznitev. Steklo samo po sebi ni zagotovilo za odsotnost plastičnih delcev, saj na končno kakovost vpliva celotna pot od proizvodnje zamaška do polnjenja. Do nadaljnjih ugotovitev ostaja voda najvarnejša izbira, ljubitelji piva pa bodo morali upati, da bodo proizvajalci čim prej posodobili svoje higienske standarde pri pripravi embalaže.
PREBERITE TUDI: Mikroplastika v možganih: vzrok za depresijo in demenco
