Terpeni, ki so ena glavnih sestavin eteričnih olj, namreč delujejo tako, da preprečujejo oz. upočasnjujejo rast rakavih celic. Skupina raziskovalcev je analizirala molekularne mehanizme, ki upočasnijo razrast rakavih celic in pri tem uporabila komponento eteričnega olja citronellal – sestavino, ki je najbolj zaslužna za specifični vonj limone. Ugotovili so, da je olfaktivni receptor OR1A2 ključnega pomena za ustavitev množenja rakavih celic.
Eterična olja ščitijo tudi pred virusi, bakterijami in glivicami
Eterična olja se nahajajo v mnogih rastlinah, ki jih ščitijo s svojim antibakterijskim, protivirusnim in protiglivičnim delovanjem. Doslej so bila uradno sprejeta le kot sredstva za odišavljanje kozmetike in prostorov ter ustvarjanje parfumov, medtem ko so bili njihovi zdravilni učinki s strani sodobne oz. uradne medicine ostro zavračani. Sedaj pa njihove zdravilne učinke potrjujejo tudi raziskave.
PREBERITE TUDI: Hrana proti raku
Olfaktivni receptorji niso le v nosu
Terpeni sprožijo signalne mehanizme v celicah tako, da aktivirajo olfaktivne receptorje. Ti receptorji so večinoma locirani v nosu, a vse kaže, da se nahajajo v vseh človekovih tkivih, vključno s kožo, prostato in spermiji. Da bi preverili učinek eteričnega olja, so izpostavili celice hepatocelularnega kacinoma (najpogostejši rak jeter) terpenom v različnih koncentracijah in spremljali odzive. Pokazalo se je, da sta dva od 11 terpenov – citronellal in citronellol – močno dvignila koncentracijo kalcija v celicah. Dokazali so, a je olfaktivni receptor OR1A2 v jetrih odgovoren za odkritje citrusnega vonja in celično reakcijo. Če so ta receptor odstranili iz celic, reakcije na terpene ni bilo.
Uspeli pa so tudi odkriti način, kako terpeni povzročijo porast kalcija v celicah, s čimer se upočasni rast celic. Ti rezultati kažejo na velik pomen olfaktivnih receptorjev izven nosu in dajejo upanje, da bodo tako ustvarili nova zdravila proti raku, ki vodo dejansko zdravila in to brez ali z zelo blagimi stranskimi učinki.
Raziskava je bila opravljena na univerzi Ruhr v Nemčiji in objavljena v Archives of Biochemistry and Biophysics.
