Dobro premislimo, kako spremeniti dosedanji način delovanja, saj nekaj očitno počnemo hudo narobe.
V svoji diplomski nalogi z naslovom "Spreminjanje vrednot porabnika in trženja v času recesije" sem bila ena izmed prvih absolventov, ki se je dotaknila področja krize leta 2009. Začutila sem, da kriza prinaša nove priložnosti bodisi na ekonomskem bodisi na osebnem področju. Vsaka kriza prinese tudi veliko blagoslovov, a le, če smo jih sposobni videti.
Iskreno povedano, v času krize sem spoznala najgloblje dele sebe. Spoznala sem, da je kriza našega gospodarstva le odsev naše osebnostne krize, ki jo doživljamo. Veliko ljudi se spreneveda, krivdo zvrača na državo, ustanove, okolje, celo naravo. Ker se energija medsebojno prenaša, kroži, celotno Vesolje deluje po načelu "What you give is what you get." Ni naključje, da nas po 21. 12. 2012 vedno bolj nekaj "tišči". Vedno bolj čutimo Resnico in si jo močno želimo tudi živeti. A kaj sploh je ta Resnica?
Resnica je, da smo sami kreatorji svojega življenja. Smo to, o čemer razmišljamo. Smo to, česar nas je strah. Od kod so prišla ta prepričanja? Prišel je čas, da z razvijanjem samega sebe najdemo svojo Resnico. To so tista prepričanja, ob katerih se počutimo mirne, zadovoljne in predvsem sproščene. Resnica je boleča, ker svojega življenja nismo vajeni ustvarjati sami. Imeti moč v svojih rokah je velika odgovornost. Podobno bi bilo, če bi naenkrat dobili veliko denarja in ne bi vedeli, kam z njim. Ustrašimo se moči, saj smo prepričani, da nam ne pripada in da bo sledilo nekaj neprijetnega.
V kriznem obdobju svojega življenja sem pristala tako nizko, da huje ne bi moglo biti. Takrat sem izgubila sebe. Ko se enkrat to zgodi, lahko samo še znoriš. Ker nisi več na realnih tleh in si po tihem življenja na Zemlji sploh ne želiš. Verjetno je temu tako, ker si življenje na Zemlji predstavljamo zelo boleče. Dnevna kronika, javni dolgovi, naravne nesreče ... Vse to obstaja, a to je le ena od realnosti. Od nas je odvisno, v katero realnost bomo usmerjali svojo pozornost. Kamor gre pozornost, gre tudi energija.
Lahko mi verjamete, da z osredotočanjem nase, na svoje delovanje, v uresničevanje svojih sanj, lahko naredimo največ ne le zase, ampak za celotno človeštvo. In ko smo zadovoljni sami s seboj, lahko iskreno delimo ljubezen tudi z drugimi. Naj bo kriza priložnost, da nekaj spremenimo. Delovanje po starih načelih propada, ničesar ne moremo več izgubiti. Zato je lahko kriza priložnost, da uresničimo najbolj nore sanje. Govorim iz svoje osebne zgodbe. Imela sem priložnost postati zaposlena v javnem sektorju, kljub krizi. A sem v sebi čutila, da je prišel čas svobodne službe. Take službe, v kateri se počutim živo in zadovoljno. Namesto varne poti sem šla na pot svojih sanj, kjer delujem kot samostojna podjetnica. Upala sem si, saj sem krizo doživljala kot "Kaj pa lahko še izgubim?". Čeprav sem imela priložnost izbrati varno službo, sem raje stopila tja, kamor sem usmerjala svojo pozornost - v svoje poslanstvo.
Iskreno in iz srca vam priznam, da ni bolj negotove poti, kot stopiti iz množice in slediti svojim sanjam v najbolj "norih" časih. Ampak je nagrada za trud in vero tako lepa, da je vredno vsega strahu in dvomov, ki sem jih imela. Moč v meni me je vodila, da v kriznih časih resetiram vsiljena prepričanja. Da začnem iskreno živeti v stiku s seboj. Tako si lahko ustvarjamo nov svet. Če si najprej iskren do sebe in postaviš nove temelje. Ste si pripravljeni priznati, kdo ste in česa si želite? Super, če je odgovor "da". Saj tako lahko pripomorete k postavljanju novih temeljev za nov svet. Saj si ravno to želimo, kajne? Najlepše stvari pridejo takoj po kriznem obdobju. Namen krize ni, da obupamo, ampak da združimo moči in se prebudimo v lepši dan.
