Kombiniranje barv

Nekateri ljudje se že rodijo s prirojenim smislom za barvno kombiniranje, drugi se morajo tega šele priučiti. Če spadate med tiste prve, obstaja velika verjetnost, da svoja oblačila barvno kombinirate popolnoma intuitivno, pri čemer občasno poiščete navdih pri mimoidoči dami, v priljubljeni modni reviji ali pa kar v naravi. Z veseljem nosite oblačila različnih barv, prav tako pa ste vešči tudi tega, kako z barvami vplivati na svoje razpoloženje, počutje ali delovno storilnost.

Če pa spadate med tiste, ki za barve nimajo velikega smisla, ste najbrž pogosto nezadovoljne s podobo svoje omare in s svojimi outfiti. Tudi iz trgovin odhajate bodisi praznih rok bodisi z oblačilom prav take barve, ki že tako ali tako prevladuje v vaši omari. Nikar ne obupajte! Barvnega kombiniranja se je mogoče tudi priučiti. Svetujemo vam naslednji vrstni red. Najprej si preberite teoretske osnove spodaj, nato obnovite značilnosti tiste barvne skupine, v katero spadate (članki o Koloristiki), potem pa kar pogumno bolj barvitemu življenju naproti.

Da bi razumeli barve, njihove lastnosti in relacije med njimi, si moramo najprej ogledati nekaj teoretskih osnov, ki imajo svoje aplikacije na zares številnih področjih našega življenja: pri opremljanju stanovanj, izbiri oblačil, v likovni umetnosti, pri dizajniranju in oblikovanju nasploh, v psihologiji, ..., skratka povsod, kjer imamo opravka z vizualnim.

Barve delimo na primarne, sekundarne in terciarne. Primarne barve so najosnovnejše, iz njih lahko namešamo vse druge barve in so naslednje tri: rumena, modra in rdeča. Sekundarne barve dobimo z mešanjem dveh primarnih barv, pri čemer je od razmerja obeh primarnih barv v mešanici odvisno, kakšno sekundarno barvo dobimo. Logična posledica tega je, da je sekundarnih barv neskončno mnogo. Med sekundarne barve spadajo npr. oranžna (rdeča rumena), zelena (modra rumena), vijolična (rdeča modra) itd. Po podobni analogiji kot za sekundarne barve z mešanjem treh primarnih barv dobimo terciarno barvo, ponovno pa je le-teh neskončno.

V Munsellovem barvnem kolesu so predstavljene primarne barve ter nekatere sekundarne barve. Primarne barve (rumena, modra, rdeča) so postavljene v oglišča namišljenega trikotnika; sekundarne barve imajo pozicijo med tistimi primarnimi barvami, ki sta dali mešanico – sekundarno barvo. Primarne barve in sekundarne barve so vse enako nasičene.

Da bi razumeli vse tri bistvene dimenzije barve, to so barvnost, svetlost in nasičenost, se moramo iz dvodimenzionalnega modela – barvnega kroga prestaviti v trodimenzionalni model. Po Munsellu je tak model t.i. barvno drevo.

V barvnem drevesu so barve razvrščene v krožnico po enakem vrstnem redu kot v barvnem krogu, tako je torej prikazana njihova barvnost horizontalno. Nasičenost barv je največja v zunanjosti barvnega drevesa, bolj kot so barve oddaljene od središča le-tega, večja je njihova nasičenost. Nasičenost je torej predstavljena radialno. Tretja lastnost, to je svetlost, je predstavljena vertikalno: najsvetlejša barva, to je rumena, je najvišje v barvnem drevesu; najtemnejša, modrovijolična, pa najnižje. S pozicijo določene barve v barvnem drevesu lahko torej vedno določimo vse njene bistvene lastnosti, prav tako pa lahko tudi opazujemo relacije med več izbranimi barvami.

Barve imajo poleg bistvenih lastnosti tudi nebistvene lastnosti, kot so bleščavost, prosojnost, odbojnost, ... Prav vsak izmed odtenkov iz barvnega drevesa ima lahko tudi eno ali več omenjenih nebistvenih lastnosti, torej tako dobimo še toliko več raznolikih kombinacij. Ko to apliciramo na oblačila in modne dodatke, tako dobimo neskončno velik svet barv z neskončno učinki, ki jih lahko dosegajo v različnih kombinacijah. Da pa se bomo med vsemi temi možnostmi lahko vsaj malo znašli, si bomo v naslednjem članku podrobneje ogledali principe barvnega kombiniranja oblačil.