... veliko dlje od običajnega roka uporabnosti.
Posušeno sadje in zelenjava sta del prehrane ljudi že od pradavnine in veljata za bolj zdravo alternativo številnim prigrizkom. Medtem ko so se naši predniki pri sušenju hrane zanašali na sonce, danes obstajajo posebni gospodinjski aparati, ki lahko iz sadja in zelenjave črpajo vodo, ki ustvarja bakterije. Na ta način se hrana ohrani veliko dlje od običajnega roka trajanja.
Ali sta posušeno sadje in zelenjava enako hranljiva kot sveža?
Dehidrirana hrana ohrani svojo hranilno vrednost, je obstojna dlje in ostane varna za uživanje. Hrana ostane večinoma enaka, čeprav lahko proces sušenja uniči vitamina A in C. Po drugi strani pa se lahko poveča število kalorij, ker se hrana med sušenjem krči, postanejo hranila bolj koncentrirana. Skoraj vsa živila je mogoče sušiti in uporabljati dehidrirana dolgo časa v prehrani, nekaj običajnih živil, pridobljenih z dehidracijo, pa je:
- Mešanice dehidrirane čebule, korenja, gob in druge zelenjave za juhe.
- Domači krompirjev, ohrovtov, bananin, pesin in jabolčni čips.
- Lupine različnega sadja, najpogostejši so jabolka, jagode in datlji.
- Posušena zelišča za čaje in kot začimbe, ki lahko zdržijo dolgo časa.
- Limonina, limetina ali pomarančna lupina v prahu, ki se uporablja v čajih in alkoholnih pijačah.
- Različne vrste mesa.
Kaj je treba upoštevati pri uporabi posušenih živil?
Postopek dehidracije ohranja prvotno hranilno vrednost živila. Na primer, jabolčni čips bo imel enako količino kalorij, beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, vlaknin in sladkorja kot sveže sadje. Ker pa posušena živila izgubijo vsebnost vode, imajo običajno več kalorij na težo. Nutricionisti zato priporočajo, da so porcije dehidrirane hrane manjše od tistih, ki se priporočajo za nepredelano hrano, da se izognemo prenajedanju. Seveda, govorimo o suhem sadju, ki ga posušite sami doma - kupljeno prevelikokrat vsebuje še kakšen dodani sladkor za konzervans.
