Če pridno ločujete, veste, da obstajajo tudi zabojniki za biološko razgradljive odpadke. Kaj spada mednje, kaj ne, in zakaj je potrebno ločevati, pa v nadaljevanju.
PREBERITE TUDI: Ekologija doma za začetnike: skrajni čas, da začnete ločevati odpadke
Zakaj je potrebno ločevati
S pravilnim – ločenim zbiranjem biološko razgradljivih odpadkov se zmanjša količina mešanih odpadkov. Manjša količina mešanih odpadkov pomeni manj toplogrednih plinov, daljša doba odlagališč. Odpadke tako predelamo v kompost in vrnemo v naravni krog, in s tem preprečimo onesnaževanje narave. Ločeno zbiranje je tudi praktično; biološke odpadke prej odnesete iz stanovanja in preprečite smrad.
V Sloveniji imajo gospodinjstva rjave zabojnike za biološke odpadke, kamor zavržemo vrtni odpad in kuhinjske odpadke. Ločevanje biološko razgradljivih odpadkov je zakonsko predpisano v Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/2010). Možna je tudi uporaba vrtnih kompostnikov.
Kaj sodi v biološko razgradljive odpadke?
- jajčne lupine;
- kavne usedline;
- stelja živali;
- čajne vrečke;
- papirnati robčki in brisačke;
- pokvarjeni prehrambeni izdelki;
- netekoči ostanki hrane;
- veje;
- trava;
- listje;
- zemlja;
- plevel.
Kaj ne sodi v biološko razgradljive odpadke?
- cigaretni ogorki;
- plenice;
- higienski vložki;
- mačji pesek;
- kosti;
- žvečilni gumiji;
- pluta;
- zdravila;
- olje.
Kako se pravilno odlaga odpadke?
Najbolje je, da tovrstne odpadke zbiramo v posebnih razgradljivih vrečkah za biološke odpadke ali v papirnatih vrečkah. Če biološke odpadke zbirate v plastični vrečki, jo nato zavežete, in zavržete v zabojnik za biološke odpadke, ste storili napako, saj ste vrgli plastiko tja, kamor ne sodi in odpadke pravzaprav 'zadušili'. Če odpadke že zbirate v plastično vrečko, je vsaj ne zavezite, odpadke pa nato stresite v zabojnik in vrečko zavrzite v zabojnik za embalažo oz. plastiko.
Kaj se zgodi z biološkimi odpadki?
Pristojne komunalne službe odpadke odpeljejo v center za ravnanje z odpadki, kjer nastane kakovosten kompost. Odpadki se torej reciklirajo in ponovno uporabijo.
Domači kompost
Lahko tudi kompostirate doma. Če imate kompostnik na domačem vrtu, lahko odpadke zbirate tudi tam. Odpadno organsko snov namreč mikroorganizmi in druge male živali predelajo v humus, ki je naravno gnojilo, ki ga lahko uporabite namesto kupljenih gnojil. Odpadke dobro premešamo. Debelejše in večje kose organskih odpadkov zdrobimo. Sveže kuhinjske odpadke, zelenjavo in pokošeno travo pokrijmo s plastjo zemlje.
V domači vrstni kompostnik lahko zbirate:
- vejevje;
- travo;
- plevel;
- ostanke vrtnin;
- staro zemljo;
- listje;
- slamo;
- ostanke hrane;
- papirnate robčke, brisačke.
V kompostnik ne smete položiti:
- kosti,
- maščobe;
- vsebine vrečk sesalcev;
- plenic;
- cigaretnih ogorkov;
- živalskih iztrebkov;
- mesa;
- mrtvih živali;
- ostankov tekstila.
Najpogostejše napake
Med najpogostejše napake ljudi sodi to, da ljudje bioloških odpadkov sploh ne zbirajo ločeno. Mnogo ljudi biološke odpadke odvrže v zavezanih plastičnih vrečkah. Narobe je tudi to, da ljudje v zabojnik za biološko razgradljive odpadke mečejo:
- meso (spada v črni zabojnik – mešani odpadki);
- kosti (spada v črni zabojnik – mešani odpadki);
- olje (spada med nevarne odpadke).
Odpadno olje ne spada v cevi ali v zabojnike za smeti. Odpadno olje zbirajte v za to namenjeno večjo embalažo in odpeljite na najbližji zbirni center za ločeno zbrane odpadke, kjer ga lahko brezplačno oddate. Občine in komunalna podjedjta tudi večkrat letno organizirajo posebno zbiranje nevarnih odpadkov.
