... demence kot tudi upočasni razvoj te bolezni. Te ugotovitve lahko pripomorejo k hitrejši postavitvi diagnoz demence in uspešnejšemu zdravljenju.
Pretekle raziskave so že pokazale, da izobrazba nudi določeno zaščito pred simptomi raznih motenj v možganih, kar so opazili pri kasnejših stopnjah demence predvsem Alzheimerjeve bolezni. Zdaj pa so znanstveniki želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike med visoko izobraženimi pacienti in pacienti z nižjo stopnjo izobrazbe z blagim pešanjem kognitivne funkcije.
Tako so analizirali tekočino v hrbtenjači vseh pacientov, da bi ugotovili, ali obstajajo znaki demence v možganih. Ugotovili so, da so imeli visoko izobraženi pacienti, ki se jim je razvijala demenca, v dveh letih več znakov te bolezni v možgansko-hrbtenjačni tekočini kot tisti z nizko stopnjo izobrazbe. Vendar so kljub temu, da so imeli več znakov bolezni, kazali enako stopnjo znakov bolezni kot manj izobraženi posamezniki.
Poleg tega so ugotovili tudi, da so imeli visoko izobraženi pacienti, ki tekom teh raziskav niso razvili demence, boljše delovanje možganov kot tisti z nižjo stopnjo izobrazbe. Tako so prišli do zaključka, da ne le da bolj izobraženi prenesejo več demence, temveč utrpijo tudi manj možganskih poškodb v zgodnjih stadijih demence kot posledic bolezni.
Na podlagi te raziskave bodo tako lahko zdravniki bolj pozorni na morebitni razvoj demence in ustrezno zdravljenje pri visoko izobraženih ljudeh, saj so znaki manj opazni in bolezen napreduje počasneje.
