Vegetarijanstvo

Jaz sem jo večkrat videla po televiziji, kako je napadala koga na tak
način, da bi veliko več dosegla, če bi isto povedala na samo malo
višjem nivoju. Jo pa včasih vidim kako pelje svoje pse na sprehod in
zadnjič se je drla na svojo psičko, ki je kopala luknjo v travniku, da
naj zgine stran in neha pobijati živali . Sem stala par metrov stran in ni bilo nobene živali, pač je kopala luknjo v tla.

Mislim, da je že ta forum dokaz, da se da marsikaj doseči brez
agresije. Če nekomu v faco govoriš da je kreten, ker je meso, dvomim,
da ga boš spreobrnil, kvečjemu se bo še bolj krčevito oklepal svojega
prepričanja. Potem se bi lahko tudi v tej temi zdaj začeli zmerjati.

Tudi jaz, in verjetno še marsikdo. Še zmeraj dobivam poglede v tem stilu "  ".



Dina, agresivni vegetarijanci so prej izjema kot pravilo medtem, ko so
"mesojedci", ki te gledajo kot da si trčen, veliko bolj pogosti

Jaz še nikdar nisem nobenemu težila, zakaj je vegetarijanec, ravno tako
meni še ni nihče očital, da jem meso. Ampak v kar nekaj debatah ki sem
jih po tv gledala, so bili pa vejetarijanci občutno agresivnejši in
večinoma se spomnim Jadranke. Se pa s takimi stvarmi obremenjujem le,
kadar spremljam takšen debate kot je tale. Večinoma pa živim v miru in
slogi z meso in vege jedci. Ne čutm potrebe, da bi kogarkoli
napadala  zaradi njegovega načina prehrane, samo pravim, da mi
Jadranka moteče izstopa. Se pa v načelu strinjam z njo, samo jaz bi to
vseeno na drugačen  način propagirala, če bi bila javna oseba.

Zdaj sem se spomnila na prizor iz filma My Big Fat Greek Wedding, ko glavna junakinja svojim sorodnikom pove, da je njen fant vegetarijanc, pa so vsi šokirani, nato pa teta Voula pravi; "What do you mean he don t eat no meat? .... Oh, that s ok. I make lamb."

Podobno se dogaja meni, ko grem na piknik k familiji od svojega dragega in mi pravijo: "Sej ne bo samo meso, bodo tudi ribe, boš ti pač jedla ribe."

In kaj čem... pol pač jem ribe

Jaz si predstavljam, da je ful težko biti strikten vegetarijanec in obenem ne biti konstantno lačen, ker kamorkoli greš, ti ponujajo na izbiro meso ali meso. Zato tudi spoštujem tiste, ki jim to uspeva.

Ravno zadnjič sem gledala neko vabilo za nek večji dogodek in je glavna
jed meso pečeno na žaru, potem so pa tu še neke priloge. Isti moment
sem pomisilila, da mora biti med tolikšnim številom povabljenih vsaj
en, ki ne je mesa (ga ne mara, je vege, je alergičen ipd.) in kako se
bo znašel tisti večer. Zadnjič sem v piceriji dobila namesto zelenjavne
pizze podobno, a z šunkico; po tem, ko sem kelnarju rekla, da je
prinesel napačno pizzo in da ta ni vege, me je vprašal "a naj vam drugo
prinesem?". Najtežje je v Bosni, kjer se mi zdi, da prav obožujejo meso
in bi za vsak večji dogodek pujska obračali; pa če se gre ven jest, so
vsi takoj za čevapčiče, moja izbira je le lepinja+čebula ali pa
krompirjeva pita, če imam srečo, da je kje v bližini. S sabo pač nesem
svoje stvari, babi pa še ne dojema, da mesa ne jem (pa sproti pozabi in
ji moram večkrat povedati). Zdaj je malo lažje, ker prb. pol leta nazaj
sem spet začela občasno jesti ribe.



Več ali manj me ljudje gledajo, kot da sem z Marsa padla in
pričakujejo, da jih bom šla nadirat in kazat slike iz klavnice, pri tem
jih bom zavezala za stol in čakala, da si bodo vse filmčke lahko
pogledali od prve do zadnje sekunde, pri tem pa jim prepovedala meso za
vse večne čase... V službi in še kje, se je takoj razvila debata, da kako pa one potrebujejo meso in da če ga en dan ne jejo, jim je že težko...



Čenča,  bom tudi jaz poskusila z "ne maram mesa", mogoče me bodo manj šokirano gledali.

Sej ni tako težko, sam izbirčen ne smeš biti in včasih za vsak primer kaj sabo prinesti

Gita, ni bilo nalašč, samo ni se mi dalo it nazaj gledat, ker se mi ni zdelo pomembno...

Agresija je v takih primerih gotovo posledica nemoči, ko je človeku jasno, da pri nasprotniku noben argument več ne bo zalegel, potem pa brca in tolče. Škoda, ne glede na hvalevredne motive.
Sama dobro poznam vege težave, ker je moj mož vegetarijanec. Noče, da bi druge ubijali za njegovo zabavo in pri tem vztraja svojih 15 let. Verjetno zato posledično tudi jaz pojem manj mesa, pa nič hudega. Mučno je, da ob praznovanjih razen torte in dekoracij pri nas skoraj ni nemesne jedi, v gostilnah se dobi pa brez mesa samo ocvrt sir in razkuhana priloga. Pa še ugotovitve: "Če ne je živali, bom pa ribice pripravila", "..malo krvavičke, nooo, saj to ni meso.", "saj v juhi ni več mesa" in "lahko poberem rebrca iz ričeta, pa bo".
Poleg tega se ob vsakem druženju ljudje vtikajo vanj, "če že je vse od kraja" "tudi regrat ima mamo" ali pa razlagajo, da tudi oni jejo manj mesa. Torej, drugačnost moteče dreza v prepričanje večine.
Če ne bi jedel gob ali sladkega, bi se ljudje ne obremenjevali. Gotovo se ne bi razvila debata o etičnosti njegove odločitve. Torej, Diakana, gobe niso živali, med rastline jih pa tudi ne uvrščajo glede na visok delež beljakovin. Imamo možnost za novo temo o etičnosti uživanja gob in razlogih pro et contra
Mislim, da bi se me punce še najbolj stolkle, če se vprašamo kaj podobnega o kroni stvarstva, čokoladi