Vegetarijanstvo

quote:de973e4ada="Čenča"

Čenča seveda so...
v mesalnik(??) dajo prasicjo glavo (celo,ne vem mogoce porezejo le uhlje),zraven dajo ne vem koliko riza oz. jecmena,pa nekaj litrov krvi... vrjemi,da je to res-lahko gres na netu kaksen vir poiskati,ce meni ne verjames!!

Zadnjič sem sedela na faksu in čakala, da pridem na vrsto za vps in da mi čas prej mine, sem brala oglasno desko in na enem od listkov je pisalo nekaj v stilu; Kdor ne je mesa, živalim rešuje življenja. Kar je največja neumnost, kar so jih kdaj sproducirali človeški možgani in dokazuje, kakšnih naivnih prepričanj se nekateri vegetarijanci oklepajo, da jih ne premami meso. Imela sem tudi čast prebrati neko publikacijo nekega slovenskega društva za osvoboditev živali (ali nekaj takega), ki jo brezplačno delijo v Lushu in ne vem, če bom sposobna preboleti nekatere infantilne, religiozne in za lase privlečene argumente proti mesni prehrani, ki so jih v osnovnošolski slovenščini in z obilico pravopisnih in skladenjskih napak spisali avtorji te revije. Ustrahovalna taktika pa vseeno deluje, ker se včasih zalotim, da premišljujem, če ni morda moj dragi res plešast zaradi vseh tistih rib, ki jih je do sedaj pojedel.

Kljub debilnosti vegetarijanske propagande, pa se mu zdi še toliko bolj moteča količina mesa, ki ga dandanes lepo očiščenega in v plastiko zapakiranega ter z negativno energijo v trpljenju vzrejenih živali nabitega skonzumira sodobni človek in ki nima več nobene zveze z realnimi ali imaginarnimi potrebami človeka po mesnih beljakovinah. Konec koncev človek lahko ob brezmesni prehrani živi polno in zdravo življenje, kar dokazujejo vsi tisti, ki so od rojstva vegetarijanci, izključno mesna prehrana pa bi nas kmalu pokončala (vsaj predstavljam si tako, zaradi pomanjkanja vitaminov, če ne zaradi drugega). Sama sem čisto podzavestno in nenačrtno izločila meso iz svoje prehrane. Kar ne pomeni, da ne pojem kakšnega rakca v kitajski restavraciji, če mi zapaše. Postavljanje omejitev v smislu, da si sam nekaj kategorično prepoveduješ, se mi zdi nesmiselno, ker nam že družba in svet, v katerem živimo, postavljata dovolj omejitev.

mislim, da ce delas v skladu s SVOJO moralo, delas prav. Jaz svojo enostavno se enkrat tehtam. Mislim pa, da ni treba uporabljati izrazov kot so debil itd. Smo rekli brez zaljenja megwhite. Raje povej zakaj ti take zadeve niso vsec, argumentiraj.

Če se ti nekaj lušta to pač pojej. Brez slabe vesti, brez moralnih
zadržkov. Če tvoje telo to zahteva in hoče je to pomembneje kot to, da
je nekaj tako vsakdanjega moralno spornega. Konec koncev lahko
ugotoviš, da ti meso sploh ne paše  in konec debate. Če pa ti bo
zadišalo, pa kaj, boš pa kdaj pa kdaj tudi  pojedla kak košček
mesa. Pomembno je, da si v življenju zmeren pri vseh stvareh. Če pa
zelo trpiš ker si pojedla košček mesa pa to kompenziraj s kakšnim
dobrim delom. Naprimer daj kaj v dobro delne namene ....

Mislim, da tvoji strahovi postajajo rahlo neuravnovešeni. Halo če ti
diši jej. Ko ti več ne bo pa ne boš. Konec debate. Nihče niti Dalejlama
te ne bo obsojal, pa tudi v pekel ne boš šla.

quote:09d54fc96c="*_Barbara_*"quote:09d54fc96c="Čenča"

Barbara
oprosti, prihajam iz te stroke in večkrat sem tudi samapomagala delati
krvavice, in nikoli, ampak res NIKOLI se ni dalo notermožgan in
lobanje. Vsaj pri nas je tako. Ampak to pravzaprav nima veze,ker se pa
da salo, meso in kri, tako da žival vseeno umre.
Moje mnenje je naj
vsak je tisto kar mu paše, pri tem pa naj ne gleda(preveč) v krožnik
drugega. Nekoč sem prebrala, da človek potrebuježivalske beljakovine,
vendar v zelo majhnih količinah in jih lahkopridobi že z mlekom. V
puberteti sem imela obdobje preizkušanja, takratmi je strašno zasmrdelo
vsakršno meso razen piščančjega, tako da sem semesu poskušala
izogibati. Ampak sem ugotovila, da zdravovegetarijanstvo zahteva vsaj
na začetku ogromno truda in prilagajanja.Jaz brez mesa nisem zdržala in
ga še zmeraj jem, je pa res, da nepretiravam, torej pojem toliko kot
rabim (npr. en majhen zrezek nadan-100g), včasih imam pa tudi brezmesne
dneve. Priznam, da se meso vsepremalo ceni, ampak tu ni  problem
pri tem, da bi morali vsipostati vegetarijanci, temveč v našem odnosu
do vse hrane. Kot bodočaagronomka imam vsak dan možnost videti kako
težko je pridelati enzrezek, en kos kruha, jajce, liter mleka,...
Farmska reja bo obstajalavse dokler bomo ljudje na tem svetu, seveda če
se z evolucijo kaj nespremeni (še vedno sem mnenja, da je človek
naravno vsejedec). Inhvalabogu se tudi na tem področju marsikaj
spreminja, postaja bolj"humano", če se temu lahko tako reče. Vse bolj
se uveljavlja prostareja, kar pomeni, da se živali lahko prosto
gibljejo, hranjenje "adlibitum", torej toliko kot žival hoče in tudi
način usmrtitve mora bitihiter in za žival čim manj stresen. Npr. s
prašičem se mora delati vrokavicah, ne sme biti izpostavljen stresu pri
npr. transportu v zakol,ker je potem njegovo meso neuporabno, vodeno.
In pri tem bo vsakprašičerejec pazil, da bo delal z njim previdno, ker
noče izgobiti svojvir zaslužka. Ampak žal nadzor nad rejci še vedno ni
popoln, daleč odtega, vendar če primerjamo to izpred desetletja in
danes, je razlikaočitna. Absolutno nesprejemljivo se mi zdi vsakodnevno
mučenje živali vobliki "dajmo potisnimo mački petardo v rit",
"izstradajmo psa, kernonstop laja", "pa kaj, če sem zbil
mačka/psa/zajca/kravo/ježa..., gabo že nekdo pobral" itd. Prepričana
sem, da te živali veliko boljtrpijo, kot tiste, ki jih redimo za zakol.
Je pa tako, da je pri rejiprašičev in goveda za zakol veliko lepše
poskrbljeno za pitance, kotpri perutnini, kjer na žalost nekateri rejci
še vedno prakticirajobaterijsko rejo, ko se v eni kletki gnete veliko
piščancev. Kar se tičeporabe vode na kg mesa, je to res, vendar se
danes veliko vode porabitudi za pridelovanje zelenjave zaradi umetnega
namkanja, ker so poletjavse bolj sušna. To je začaran krog in tu ne
bomo prišli do konca.
Drugače sem pa velika ljubiteljica živali,
čeprav jem meso. Doma imamživalski vrtec, vse moje živali so cepljene,
redno pregledane,razcrkljane in "carice". Jem meso, imam tudi izdelke
iz usnja, ker semi zdi usnje (svinjsko, kravje) še najmanj sporno, ker
je produktživilske industrije (če se žival zakolje, se naj porabi
vse).Zapuščenim in zanemarjenim živalim pomagam kolikor lahko in koliko
mičas dopušča. Sem pa absolutno proti krznu, cirkuse bi vse
pozaprla,tudi nad živalskimi vrtovi nisem navdušena (čeprav nekateri
skrbijotudi za razplod ogroženih živalskih vrst).
Vegetarijancem
čestitam za njihovo voljo in pogum, sama se ne zmoremodpovedati mesu.
Me pa moti, da potem nekateri (med njimi so tudi mojiprijatelji in
znanci) skušajo to vsiliti še drugim, nevegetarijancem,pri tem pa niti
ne poznajo vseh dejstev, ker so se za vegetarijanstvoodločili zgolj,
ker je moderno. Iree, super se mi zdi, da svojimotrokom ne vsiljuješ
svojih načel. Večkrat smo lahko brali, da jekakšna mamica shirala
svojega dojenčka, otročička, ker ga je hranilaizključno z
vegetarijansko hrano in še to nepravilno. Pa tudi to, danekateri svoje
živali, ki so po naravi mesojedci hranijo samo zzelenjavo. Tudi to je
mučenje.

Pravilno je samo to, kar ti narekuje tvoje telo. To kar telo hoče in
zahteva to je najpomembnejše za tvoje zdravje. So bili časi, ko tudi
jaz nisem mogla jest mesa. Potem pa je spet prišel čas ko se mi je
zaluštalo. Preprosto jej kaj ti paše in kar tvoje telo zahteva. Če je
to kak košček mesa vsakih toliko časa to ni nobena tregedija. Tvoje
telo ti sporoča seignale samo na tebi pa je, da jih prebereš.