No tud jst sem ena izmed vas, ampak mene to počasi že jezi. Dobro
kakšni žalostni resnični filmi, mučene živali, otroci v Afriki ,ki se
mi smilijo, takrat si ne morem pomagati.
Jezi me najbolj, ko v službi dobim kakšno negativno kritiko od
nadrejenih, če kdaj poslušam kakšno dretje, ki leti name, če me
obdolžijo nekaj česar nisem naredila, prepir s fantom.. že dobim cmok v
grlu, rdečica v obraz, glas se mi začne tresti, in v očeh se mi
začnejo nabirat solze... . Sem zelo občutljive narave, trde kože mislim
da še nisem pridobilaj čeprav bi se mogla naučiti drugačnega
reagiranja, ker čez leto, dve bom na višjem delovnem mestu kjer bo
kritik takšnih ali drugačnih še več.
Na prvem mestu bi verjetno mogla veliko narediti na svoji zamozavesti,
in zadeve imeti ustrezno argumentirane. Tud sem zlo hitr kolerik,
butnem ven kakšno trapasto, manjka mi diplomacije. Kk bi se po vašem,
rešila teh bremen, vse bi dala da okrog tega dobim kakšno literaturo.