Vedno jokam

že dalj časa (no pravzaprav sem bila vedno takšna, ampak zadnje čase se
stopnjuje), me vedno kadar gledam po TV kakšne bolj čustvene zadeve,
npr. če se komu izpolni kakšne velika želja, da je ganjen, ali pa če je
kakšna nesreča, ali pa če vidim, da kdo trpi, včasih celo če je kaj
čustvenega samo v filmu, se pravi da je zaigrano in to sploh ni res,
predvsem in vedno pa če je kaj v zvezi z živalicami, ne gelde za kakšne
živalice se gre, če se jim kaj zgodi, če prikazuje mučenje, trpljenje,
recimo Animal Police, ali pa Animal Rescue oddaje, pa tudi če so srečni
dogodki, recimo če rešijo kužka in je z njim vse v redu, ali pa če
psička skoti mladičke in jih potem kaže, že tistih oddaj, ki kažejo
recimo divjino, kako npr. lev upleni gazelo ali pa kaj takega, vse take
stvari me spravijo v jok in mi je potem ful hudo in se kar sekiram,
tudi če je srečen dogodek, mi kar solze v oči pridejo. Recimo ko rešijo
kužka ali pa konja (kerokoli živalco), pa je vse v redu z njim, mi je
potem zanj hudo, ker je moral vse to pretrpeti. Ali pa če so otroci
nesrečni, ali pa kaj takega. Ful mi je tudi hudo, ko vidim na cesti
povoženo živalco, še ko gledam Extreme makeover, mi dostikrat solze
pridejo, ko vidim da se je nekomu izpolnila velika želja. U glavnem
jokam že za vsako stvar in zdaj se že sprašujem, če je to sploh
normalno. Saj sem bila že od nekdaj taka, da so me take stvari
prizadele, ampak tako, da bi jokala že skoraj pri vsakem filmu, pa tudi
ne. Me včasih že kar malo obremenjuje, da ne omenjam tega, da se mi MU
potem razpacka .

Nisi edina Dina Evo še ena taka

jaz jočem vedno ko se gre za živali, pa pri kakih ganljivih filmih, pa
včeraj sem ko sem videla v Novicah da so klopi do smrti popili kri
psičku

ja Katja jaz sem jokala in bla jezna -pa z fantom sma po imeniku iskala njegovo številko da bi ga

Cmeranje je za babe, jaz pa sem pravi moški, poraščen po prsih, s pivskim vampom in pirom v rokah. In pravi desci se ne smerimo 8D


.....




....



Tole zgoraj je seveda hec. Tkole bom rekel, večkrat me kaka stvar gane, pa ne samo negativne, tudi pozitivne stvari, predvsem kako notranje doživetje, neznanski občutki sreče, veselja, miru....mi večkrat privabijo solzico ali dve. Se pa spominjam ko sem se pri parih knjigah zjokal kot otrok Mislim da je jok zdrav, tako telesno kot duševno je to zelo ena fajn pogruntavščina. Učke se sčistijo, duša pa tudi,ne?