Ja, zdaj bomo pa še malo bolj ta "okrogle" nastopile.....
Ko tole berem, od začetka do konca, niti za misliti ni, da bi se kje na srečanju z vami našla ......ker sem verjetno kar za 1 in 1/2 od vas....verjetno bi mi vaši pogledi povedali vse, ...pa se danes za to sploh več ne obremenjujem, ker sem prišla v življenju tako daleč, da cenim tudi druge vrednote in lepoto duše, ki pa je, kakor opažam čedalje manj.
Pa dvakrat v življenju sem pošteno zbolela in videla, kaj predstavljajo vse ostale nepomembne stvari v življenju, tudi odvečne kile, naproti zdravju. Videla sem veliko bolnih, enih tudi več ni, kaj vse bi oni dali za življenje...
Seveda ne morem pričakovati od vseh mlajših takšnega gledanja na življenje in tudi ne dajem vnemar izgled, daleč od tega! Mislim, da hodim po svetu kar nekako spodobno urejena, z make up-om in dobrim parfumom, že dolgo pa nisem s kilami več tako obremenjena, kakor v glavnem punce pred menoj.
Res je vse v glavi, človek mora razčistiti sam s sabo, zakaj kaj počne. Smo na svetu zaradi tega, da ugajamo drugim in celo življenje preštevamo kalorije ali da smo vsak oseba zase, morda s kakšno kilo manj, kakšno več.......
Ne čudim se, če se tudi moški delajo norce iz nas, katera se pa ceni toliko, da tudi pove, da je zadovoljna s sabo , saj kar naprej nekaj jamramo, pa jamramo, kako naj nas potem cenijo oni, če se same ne??? Kolikokrat smo dobre volje in nasmejane? Smo kdaj v družbi, ne da bi se pogovarjale o kilogramih?
Moški so toliko pametni, da se s tem (v glavnem) ne obremenjujejo, veselo se napapcajo in so dobre volje, pa trebuhi jim dol visijo...in ponavljajo za nami; "poglej kakšno rit imam..." "ja draga, pa imaš res..." in imajo vsaj mir, me pa spet vse slabe volje...
Če bi se malo manj obremenjevale s sabo, bi ugotovile, da imajo moški(razen izjem) rajši kaj takega, kjer imajo kaj za prijet...Saj pravim, ne mislim s tem, da bi morale hoditi okoli samo 100kg-ske, ampak za vsako kilo takole...
Ja dajte si no duška, drage punce, pojejte čokolado brez slabe vesti, razdelite jo s svojim dragim, brez misli, koliko g ste pridobile in skušajte uživati v majhnih in preprostih stvareh v življenju, pa vam bo veliko laže! Kaj bi bilo, če bi bile vse enake, verjemite, krepak dolg čas, ravno različnost nas dela zanimive!
Priznam, da si privoščim marsikaj! In povejte mi, zakaj ne? Potem pa vidim zavidljive poglede tistih, ki si tega nikoli niso upale...Vse se da, če se hoče... Privoščite si, pa tudi gibajte, telovadite, kolesarite, sprehajajte se, vse lahko izgori, samo za božjo voljo, nehajte se toliko obremenjevati, ali vas ni škoda, življenje pa je lahko tako hudičevo kratko!
Napisala sem cel roman, ampak punce premislite v sebi, kaj sem napisala, je res vredno....imejte se vendar rade!