Spremenjena čustva ali samo potreba po svobodi ?

Živjo.
Sem nova na forumu in že nekaj časa brskam po tem forumu. Opazla sem da si dosti pomagate med sabo in sem se odločla da poiščem kakšne nasvete tukaj, ker bi mi trenutno res rabli.

V zvezi sem že skoraj pou leta, in recimo da sem dokaj srečna. Na začetku je bilo popolno, sveže zaljubljena in srečna. Ampak zadnje čase se mi dozdeva, kot da nekaj ni tko kot bi moglo biti. Nikoli nisem bila v zvezi tolko časa,.. res je da sem najstnica in da imam mogoče napačno predstavo o ljubezni ... ampak me zanima, v čem je res problem. Ko sem z njim mi je lepo, se razumeva, pogovarjava se čisto o vsem, ni nobene sramežljivosti, zelo je prijazen do mene, iskren, nikoli mi ni še lagal,... Same dobre lastnosti ima. Ne rečem da je popoun, ampak sem ga sprejela takšnega kot je. Naredila sva tudi korak naprej .. (seks) in bilo je popouno. Nič ne obžalujem.

Ampak ko sem z njim zadnji mesec se mi zdi kot da se je vse ohladilo. Ali se pač samo meni zdi. On je isti kot na začetku, jaz pa gledam na našo zvezo bolj resno. Mogoče sem se malo spremenila.. ali so se moja čustva? Trenutno si moje srce in možgani nasprotujeta vsak dan.

Situacija je taka: že celih prb. 6 meseceu se vidiva VSAK DAN(tudi večkrat na dan), piševa si NON-STOP. Občutek imam, kot da je to preveč. Ustrezalo bi mi malo manj... Ker se bojim da se ga bom naveličala tako, a ga imam neizmerno rada. Nočem da se zgodi najslabše. Nočem končati zveze, ker sem prvič zaljubljena tako in nikoli nisem srečala take osebe. Poleg tega da je moj partner je tudi moj najboljši prijatelj, kar mi ogromno pomeni. Vedno mi stoji ob strani.
Ampak mi je vsega preveč.. mogoče sem taka oseba. Tudi romantika mi ne ustreza dosti. On je pa ful romantičen. Ampak kot sem že rekla, sem ga sprejela kot je.

Odkar sem pa z njim moram tudi priznat da sploh nimam več stikou z prijateljicami... Večinoma sem samo z njim. Odločla sem se da se bom mogla začeti družiti tudi z puncami, ker mi to ogromno primankuje, pogrešam te čase...

Zdej pa bi rabla nasvet,saj me zanima če lahko z njim imam prihodnost(o tem kam bova šla študirat že skupaj razmišljava) ker je tako uredu, in ga imam zelo rada. Nočem ga zapustiti, usaj tako moje srce mi pravi. Zanima me tudi če bi bilo boljše da bi se videvala manj in si tudi pisala manj ... Ker rabim malo časa zase in za prijateljice, rabim svobodo. Najverjetneje se bom tudi pogovorila o tem z njim, ne dvomim pa da bo razumeu, ker vse razume.

Hvala za kakršne koli nasvete in oprostite ker sem se tako razpisala ampak sem mogla hehe

Bom skušala nekako odgovoriti, čeprav se mi zdi, da si že sama prišla do zaključka, da je pogovor med vama ključen. Imam občutek, da si prešla fazo začetne zaljubljenosti, ki traja prvih nekaj mesecev, kasneje bi se pa naj razvila ljubezen. Če imaš občutek, da je vsega preveč se skušaj na lep način pogovorit s fantom - praviš, da ga imaš še vedno rada in ga nočeš zapustit...daj mu to vedet, hkrati pa mu povej, da ti manjka družba prijateljic. Mislim, da ni dobro, da si izgubila stik z njimi; potrebno je najti ravnotežje in preživljeti čas tako s fantom kot z ljubljenimi osebami, ki so v tvojem življenju obstajale pred njim.

Če je za oba to prva ljubezen je razumljivo, da sta na začetku v "rožicah" in ne moreta eden brez drugega, ampak sčasoma se zadeve nekako normalizirajo

Če imata skupno prihodnost, bosta morala sama ugotoviti, ključ do vsega pa je pogovor in še 1x  pogovor; da si zaupata probleme, skrbi itd. in skupaj odkrijeta rešitev, ki bo v čim večji meri ustrezala obema.

Ne vem ali sem bila v pomoč ali ne... sem se skušala potrudit.

^^ Se strinjam z obema predhodnicama.

Morda mu na začetku povej, da bi rada šla kdaj na kako kavico s prijateljicami, ker se že tako dolgo niste videle - mu povej vnaprej npr. v ponedeljek rečeš, da greš v četrtek na kavo, za začetek, da ne rečeš kar: zle pa letim na koffe

Vsekakor pa mu povej, da ti je v njegovi družbi lepo in skratka vse kar si nam povedala.

Vsekakor vama polagam na srce: pogovor reši skoraj vse probleme, debata pa ostale

Vsem trem se zelo zahvaljujem za nasvete vedela sem da mi boste pomagale zato sem se obrnila na vas. Sem se pogovorila z njim in sva se odločila da bova vse omejila, pogovore in videvanja. Še bolj mi je pri srcu, ker me je razumeu in se strinjau z mano.

Še enkrat hvala res!

Super, me veseli   Bosta sproti videla, kaj vama ustreza in kaj ne... ne se bati povedati, ko ti kaj leži na duši. 

No super. 

Pa bodita spontana in ne živet preveč omejeno -> beri splanirano.