Zdravo.
Jaz sem v isti situaciji kot ti. Tudi meni so diagnosticirali endometriozo, prestala sem tudi že operacijo. Ko mi je ginekologinja rekla, da naj razmislim o tem, da bi po operaciji čimprej zanosila, me je vrglo na rit. Fant je bil seveda za, jaz pa bolj skeptična. Sicer sem že diplomirala, sem pa še vedno brez službe, brez finančne varnosti, ki v tem času (vsaj meni) pomeni ogromno. Fantova služba je sicer ok za preživetje (ampak zgolj za preživetje, z eno povprečno plačo si kaj dosti ne moreš privoščiti), ampak je tudi nesigurna. Zdi se mi neodgovorno, da bi imela otroka brezposelna in računala na pomoč države in staršev. Svojega otroka bi bila rada sposobna preživljati sama.
Jaz sem se zato odločila za zdravljenje s kontracepcijskimi tabletkami, ki je druga opcija. 6 mesečno neprekinjeno jemanje. V tem času jajčniki "zaspijo", ko nehaš s tabletami, imaš potem spet 6 mesecev časa, da zanosiš. Se pravi sem si podaljšala ta čas izbire.
Otroke bi rada imela. Ampak ne zato, ker mi nekdo reče, da jih moram imeti. V redu, če bi se zgodilo, bi se, ampak da bi morala delat na tem, čeprav v sebi čutim, da ni še čisto pravi čas ... To se mi zdi narobe. Preveč imam pomislekov in kot vidim, jih imaš tudi ti. Prav je, da se odločiš sama. Zazri se vase in se vprašaj, kaj si resnično želiš. Pogovori s partnerjem so nujni, a za to morata biti pripravljena oba, ne samo on. Navsezadnje boš ti tega otroka nosila v sebi 9 mesecev, ga spravila na svet in bila prve mesece zanj nepogrešljiva.
Še nekaj bi ti rekla. Endometrioza se lahko ponovi, ni pa nujno. Predlagam ti, da delaš na sebi, na svojem splošnem zdravju. Preberi si veliko o tem, pouči se o sami bolezni, če se še nisi. Sicer vzroka zanjo še ne poznajo, ampak pri meni mislim, da je imela velik vpliv psiha. Imela sem depresivna obdobja, ko je šlo vse moje zdravje k vragu, nisem pazila nase, filala sem se s slabo hrano, nisem športala. Ne bom rekla, da je zdaj to ziher razlog, ampak baje lahko s hrano in pošlihtano psiho dosti naredi.