Mislim, da ni problem ostati pri koščku na dan, če je s psiho vse ok. Jst vem, da mi je najtežje, ko dam vse od sebe pri kaki stvari, pa vseeno ni rezultatov. Kot če ne bi nardila nič 8tako čutim, čeprav vem, da sem naredila svoj del in da je to največ vredno). Takrat se čustveno odzovem in takrat bi jedla najkristalnejšo čiste OH, hkrati imam pa slabo vest še pred sadjem in oreščki:s
Danes je en tak dan. In preden sem šla jest, sem se spraševala, kaj je v ozadju tega, saj pri vsej tej zdravi hrani, ki jo pojem, ne morem bit res lačna. In sem se pogovorila sama s sabo. Pa s fantom. Ampak tisto prvo je bolj važno. In sva spila še en čaj.
Ne vem, pa, kako bi bilo, če bi me moji strahci in filingi že zjturaj popadli.
In da delim še z vami: v nedeljo imam 30.rojstni dan. Zdaj se že en teden prehranjujem zdravo, tale vikend pa zna bit kriza. V soboto imam obiske, v nedeljo pa grem k mojim na kosilo.
Rada bi jedla tako, da mi ne bo žal ničesar - ne žal čemu se odpovedat in ne žal kaj si privoščit.
In glede na vse vem, da rezultati pri tehtanju znajo zaostat (upam, da ne preveč) in tudi zaradi tega se nočem sekirat, Ker bi šla potem jest, ker bi se mi zdelo vse brezveze.
Ja, najhujše mi je pa takrat, ko se res s težavo držim česa, pa telovadim s težavo, pol pa ni rezultatov. Jp.
Evo, zdej sm še z vami delila.
In je lažje.
In vem, da je treba sam zdržat. Navsezadnje se nobenega načina prehranjevanja nisem držala s tako lahkoto. Hvala, punce!
m