Objavljeno: 27. nov 2006 0:16
Minnie 
Se strinjam z barby2.
Verjamem, da ti je težko. Sama si niti ne znam predstavljati, da bi bila brez prijateljev/prijateljic, kolegov/kolegic.....ker mi pogovori z njimi, druženje, itd. predstavljajo tiste iskrice v življenju, skratka dajo mojemu življenju neko barvo. Seveda pa se mi zdi, da je v prvi vrsti pomembno to, da si zadovoljna sama s sabo, da sama veš, kaj hočeš od življenja, da imaš vsaj neke trenutne cilje, neke želje, hrepenenje in podobno. To so stvari, ki meni nekako dajo tisti občutek, da sem živa. Srečo mora vsak najprej najti v sebi, šele potem mogoče v drugih.
Verjamem, da ti je fajn, da se učiš, ker tako konstruktivno preživljaš čas. Samo bi rekla, da pa ti je tudi na trenutke hudo, ker verjetno nisi samo enostranski človek in te zagotovo veseli več stvari. Sicer res je tudi, da smo ljudje različni. Recimo tudi sama se zdaj že en mesec dokaj intenzivno pripravljam na en izpit in sem temu primerno tudi zmanjšala svoje "družabno življenje"...ta vikend sem si po dolgem času spet vzela malo bolj na off in moram povedati, da sem prav nisem zavedala do danes, kako zelo sem pogrešala "ljudi"...Včasih ti že nek pogovor, debata lahko pomaga in ti polepša ne le dan, ampak tudi teden. Res pa je tudi, da sama nisem ravno samotarski tip človeka.
Hočem ti povedat, da če se ti zdi, da bi rada spoznala nove obraze (glede na to, da si napisala, da nimaš prijateljic), da vedno obstajajo možnosti za to. Seveda pa se boš morala malo potruditi tudi sama in navezati stik, v kolikor ti je do tega. S tem pa ne mislim, da bi zdaj morala hoditi na raznorazne žure, sploh ne. Jaz sem recimo najbolj vesela že, če smo ob mizi zbrani tisti, ki se med sabo razumemo. Potem so še druge variante, kot recimo razni krožki, hobiji, razne športne aktivnosti itd itd. Seveda odvisno je od tebe, če si tega sploh želiš in če recimo imaš energijo, da se sama ukvarjaš z drugimi (jaz recimo vem, da sem po koncu ene zelo težke zveze rabila svoj čas....prav rabila sem tisto samoto, da sem bila sama s sabo, da sem se lahko spet sestavila v celoto - dokler mi to ni uspelo, mi sploh ni bilo do družbe in ostalih ljudi)..
Sicer pa, želim ti, da boš našla svojo pot, ki ti bo osmislila življenje! Vse dobro!
Se strinjam z barby2.
Verjamem, da ti je težko. Sama si niti ne znam predstavljati, da bi bila brez prijateljev/prijateljic, kolegov/kolegic.....ker mi pogovori z njimi, druženje, itd. predstavljajo tiste iskrice v življenju, skratka dajo mojemu življenju neko barvo. Seveda pa se mi zdi, da je v prvi vrsti pomembno to, da si zadovoljna sama s sabo, da sama veš, kaj hočeš od življenja, da imaš vsaj neke trenutne cilje, neke želje, hrepenenje in podobno. To so stvari, ki meni nekako dajo tisti občutek, da sem živa. Srečo mora vsak najprej najti v sebi, šele potem mogoče v drugih.
Verjamem, da ti je fajn, da se učiš, ker tako konstruktivno preživljaš čas. Samo bi rekla, da pa ti je tudi na trenutke hudo, ker verjetno nisi samo enostranski človek in te zagotovo veseli več stvari. Sicer res je tudi, da smo ljudje različni. Recimo tudi sama se zdaj že en mesec dokaj intenzivno pripravljam na en izpit in sem temu primerno tudi zmanjšala svoje "družabno življenje"...ta vikend sem si po dolgem času spet vzela malo bolj na off in moram povedati, da sem prav nisem zavedala do danes, kako zelo sem pogrešala "ljudi"...Včasih ti že nek pogovor, debata lahko pomaga in ti polepša ne le dan, ampak tudi teden. Res pa je tudi, da sama nisem ravno samotarski tip človeka.
Hočem ti povedat, da če se ti zdi, da bi rada spoznala nove obraze (glede na to, da si napisala, da nimaš prijateljic), da vedno obstajajo možnosti za to. Seveda pa se boš morala malo potruditi tudi sama in navezati stik, v kolikor ti je do tega. S tem pa ne mislim, da bi zdaj morala hoditi na raznorazne žure, sploh ne. Jaz sem recimo najbolj vesela že, če smo ob mizi zbrani tisti, ki se med sabo razumemo. Potem so še druge variante, kot recimo razni krožki, hobiji, razne športne aktivnosti itd itd. Seveda odvisno je od tebe, če si tega sploh želiš in če recimo imaš energijo, da se sama ukvarjaš z drugimi (jaz recimo vem, da sem po koncu ene zelo težke zveze rabila svoj čas....prav rabila sem tisto samoto, da sem bila sama s sabo, da sem se lahko spet sestavila v celoto - dokler mi to ni uspelo, mi sploh ni bilo do družbe in ostalih ljudi)..
Sicer pa, želim ti, da boš našla svojo pot, ki ti bo osmislila življenje! Vse dobro!
Spogledljivost pristoji le srečni ženski.
(Honoré de Balzac)
(Honoré de Balzac)
0
0
), ko okrog sebe gledam srečne pare, ki se tesno objeti v tem mrazu sprehajajo po parku ali pa ko grem ven in vidim kakšnega hudo dobrega tipa... pogledam še za par stopinj levo ali desno in ob njegovem boku stoji tipica (verjetno srečna kot le kaj, da ga ima). Nekako sem se že sprijaznila, da mi preostane samo še moja sotrpinka (psička
), banjica sladoleda in romantični filmi (največkrat tudi s pretirano dozo cukra), ki mi dovoljujejo sanjariti. Vsaj tisti dve urici, ko si vzamem čas zase, si predstavljam, da je ob meni moja boljša polovica...
