Razpad zveze, ker le eden od partnerjev želi otroke

Po moje, da ja, ker ko si enkrat zaželiš, potem hočeš to željo tudi uresničiti. Lahko se prilagodiš do te mere, da nekaj časa še počakaš ali imaš samo enega in ne dveh, ampak če pride tu do nestrinjanja, bo en partner v taki vezi vedno nesrečen.

Mi je pa čudno to, da se človeku ta želja pojavi po toliko letih, ko prej niti slučajno ni pomislil na to. Jaz sem vedela, da hočem imeti enkrat v prihodnosti otroke, fant je tudi vedno govoril, da si jih želi, nisva pa nikoli postavljala časovnih okvirov, kdaj jih bova imela. In ta ideja je zorela več kot desetletje, preden sva se res odločila za otroka, pa še tu je bilo treba sklepati kompromise, ker bi ga fant imel že dve leti pred mano, jaz pa še nisem bila pripravljena. 

Partnerja morata imeti vsaj podobne želje, ker drugače prej ali slej pride do razhoda. Težko je pa v primeru, da oseba čez čas čisto spremeni svoj pogled na svet in si kar naenkrat želi drugo. V tem primeru res ne vidim rešitve. Najhuje je to, da podležeš partnerju in da imaš otroka samo zato, da obdržiš zvezo. Vidim polno parov z majhnimi otroki, kjer je moški klonil pod pritiskom, ampak ti pari večinoma niso srečni in ponavadi najbolj nasrkajo prav otroci.

Meni se vseeno zdi čudno, da se je nekdo pripravljen odpovedati zvezi in partnerju po 8 letih (primer MW). Jaz sem predpostavljala, da je za njuno oddaljevanje v zvezi in njeno razpadanje krivo samo in zgolj dejstvo, da on želi otroka, ona pa ne. Nekaj povsem drugega pa je, če so v zvezi še drugi problemi.
In da je nekdo po 8 letih 'srečne' zveze vse to pripravljen žrtvovat za nekaj, kar sploh še ne obstaja in niti ni 100% zagotovila, da bi otroka lahko skupaj tudi dejansko spočela (če pogledamo še iz biološkega vidika), se mi zdi pač grdo in pomeni, da si on partnerko išče predvsem zato, da bi z njo imel otroka, ne pa zaradi partnerke same
(pa nobenega ne poznam osebno, ta primer sem samo tako navedla).
In da se je po taki dolgi zvezi pripravljen spustit v iskanje nove zveze in partnerke ''samo'' zato, ker ona ne želi imeti otrok je meni pač čudno in zato sem spraševala, če se potem hormoni/nagoni/želje res tako ojačajo, da si pripravljen zamenjati tudi osebo, s katero si sicer nameraval biti skupaj za zmeraj za nekaj, česar sploh še ni.

Želja po razmnoževanju, reprodukciji je nekaj normalnega, zapisano v genih, brez tega nas ni. Zato je normalno, da kadar si v tem nista na istem- da se zveza ohladi. Ni hujšega od starša, ki to ne želi biti in obratno, nekdo ki si goreče želi otrok, partner pa sploh ne...Oba nesrečna.

Ljudje s časom spreminjamo mnenja in dozorevamo. Meni je razumljivo, da si je zaželel otrok, čeravno si jih prej morda še ni želel tako goreče. Zdaj pa tik-tak ura. A naj postane foter pri 40? Že pri ženskah so nosečnosti po 30 dost rizične.

Podpis.

Jaz si ne predstavljam, da se o tako pomembni zadevi ne bi pogovorila s partnerjem že bolj od začetka (ne mislim zdaj na prvem zmenku, ampak po kakem letu, ko vidiš, da zveza raste itd.). No, jaz sem vsekakor mojemu rekla že dokaj na začetku (sploh ker nisem bila več mlada frajla), da si enkrat želim otroke in da si ne predstavljam biti z nekom v zvezi, ki si jih ne želi. No, menda je sicer hecno izpadlo (začel se mi je smejati), si je pa vedno tudi on želel imeti otroke. Ampak, če si jih ne bi, bi verjetno takrat šla narazen. Kasneje sva se edino pogovarjala, kaj če otrok ne bi mogla imeti - pa sva se odločila, da bi nama že bilo tako namenjeno in da bi, ko bi v tem primeru izkoristila vse zdravstvene možnosti, pač ali bila sama ali kakšnega posvojila. Ampak verjetno bi bila sama in bi si najino življenjsko pot začrtala čisto drugače (veliko bi potovala npr.).

Še moj pogled bom dodala. Prvo, naj omenim da je moja prejšnja zveza razpadla tudi zato ker si jz otrok nisem želela (niti v tem času, niti s tem partnerjem). Iskreno nisem prepričana ali si ji bom kdaj želela in jih imela. Bivši partner mi nikoli direktno ni povedal, da sva se zato razšla, ampak sem to enostavno čutila. Nisva bila za skupaj. Ne bi pisala osebnih stvari in podrobnosti, samo naj omenim da je njegov življenjski cilj bil imeti otroka, vsaj dva in da se je v skladu s tem obnašal.

1 leto po najinem razhidu je že druga bila noseča z njim, pomoje je pobral prvo, ki je šla mimo in ji naredil otroka. Upam, da je sedaj srečen, kajti zase vem da uživam in ne bi ničesar spremenila, ko pogledam za nazaj. Res je da sva imela kar nekaj tudi drugih težav, ampak "projekt" otrok je naju še dodatno oddaljeval. Ko sva se spoznala je on izrazil željo imeti otroka čez 2 leti, kar je meni bilo prehitro, potem je rekel čez 3 leta. Težko sodi ali mu je bilo pomembno s kom ima otroka ali ne.

Ja, različne želje glede načrtovanja družine definitivno lahko pomagajo k razpadu zveze. Če pa je to glavni razlog za razpad zveze, potem boljše da je razpadla.

Nič se ne sekirat, da bo moški, ki se razide s partnerko katera ne želi otrok, moral iskat novo. Hitro to oni najdejo in opravijo, ni to njim nek problem.

Za avtorico teme - poskusita se pogovorit in sklenit nek kompromis. Dobro vpršanje je ali si boš kdaj želela otroke? Ali si jih želiš z njim?

tudi jaz si ne želim otrok, s partnerjem sva skupaj že 8 let od mojega 17.leta, sem pa mu tudi že takrat jasno dala vedet da si jih ne želim, da pač nimam tistega materinskega filinga in pa seveda nevzgojeni otroci nič ne pripomorejo k temu da bi jih želela imet...

partner je od mene starejši 15 let in ja, bi imel sicer , mu pa ni to prioriteta in mu jaz pomenim več kot pa to da bi imel otroke...mogoče je sicer na začetku mislil, da si bom verjetno premislila, ker sem bila res mlada, ampak vedno bolj vidi, da jih vedno manj prenesem, tako da težko da bo kdaj prišlo do te želje...vem pa , da mi tega ne zameri in tudi pozna moje vzroke ki so privedli do tega, res pa je da jaz včasih vseeno dobim na nek način slabo vest, po drugi strani si pa mislim, saj je moje telo in imam pravico z njim delat kaj meni paše in tudi slučajno ne bi imela otroka zaradi nekoga drugega...že tako mi grejo na živce pritiski okolice, staršev itd...

v glavnem, če si eden tako zelo želi otroke, da si brez njih ne predstavlja življenja, drugi pa tega nikakor noče, je vsekakor bolje it narazen, ker bi v vsakem primeru slej ko prej prišlo do jeze, razočaranja, zamere...glede na to, da so otroci vsepovsod okrog nas, bi se vedno grdo pogledala ko bi jih videla..to pa res ne pelje nikamor...