Psihoterapija s hipnozo

Tanja, ja. Pa saj obstajajo tudi številne druge vrste psihoterapije, ki so prav tako učinkovite. Pri nekaterih ljudeh je pa hipnoza sploh kontraindicirana (odsvetovana). Vprašanje zakaj ne gre se pa meni sploh ne zdi relevantno. Kvečjemu zakaj bi se v nekaj silil, če ne gre.

No ravno to sem vprašala Pajntarja, ali je možno, da se nekoga ne da hipnotizirat. On je rekel, da je možno, ampak so to zelo redki primeri, poleg tega bi ti hipnotizer povedal ali stvar ni uspela oz. ne bo delovala. To v bistvu takoj veš, po prvi terapiji oz. že med njo.   

Jaz pa imam občutek, da tisti, ki se želi spremeniti, ima že sam zadosti volje in motivacije, da se spremeni. Za to ne potrebuje terapij oziroma nekega zunanjega prepričevanja. Zdi se mi, da če moraš k nekomu, da te spelje na pravo pot, potem sam nisi dovolj močan in ni čudno, da se takšni vrnejo k starim navadam. No, govorim pač iz lastnih izkušenj. Recimo gledati pozitivno na svet, jesti zdravo, se potegnit zase ko je treba, itd. Tudi zaradi kakšnih težjih izkušenj v življenju nisem zapadla v kakšne čudne vzorce, ker pač sama tega nisem hotela. Ja, soočanje s težavami in spodrsljaji je težko, je pa to del življenja, ki te okrepi.

Pri hipnozi pa bi me bilo strah, da bi hipnotizer v moji "neprisotnosti" storil/počel kaj takega, kar mi ne bi bilo všeč. Pri tem ciljam na posilstvo in podobno.

Taru, a če imaš npr. migreno ali zlomljeno nogo, tudi ne rabiš iti k zdravniku, če imaš dovolj motivacije in volje?

mimika 

Tole primero bom definitivno ''vrgla naprej'' fantu, če bo spet začel s tistim, da ''se je potrebno samo odločiti'' in da je vse stvar vztrajnosti in trdne odločitve. Smešno je, ko tudi njemu ne uspe na tak način rešiti kake zadeve, ampak potem pač reče, da se še ni odločil.

Hipnoza ni nek trans, kjer se ničesar ne zavedaš okrog sebe. Pravzaprav si med hipnozo čisto pri zavesti, le veliko bolj sproščen in umirjen, odmisliš "šaro" in takrat ti lahko hipnotizer pomaga, da se osredotočiš na nek problem (in ne okolico ) ter ga preoblikuješ, odpraviš. 

jaz pa mislim, da hipnoza deluje tako, da ti hipnotizer v podzavest naloži novi software (recimo: si samozavestna, si pogumna, vse zmoreš, ničesar se ne bojiš...) 

Haha, to bi bilo pa jako enostavno.  Mislim, da nobena vrsta psihoterapije ni ravno čudežna...

Hja, ko bi bilo ... Kot pritisk na gumbek. Potem itak nihče ne bi imel več nobenih težav, če bi bilo tako enostavno, pa žal ni.

Podpis. Taru kakršnakoli psihološka težava je popolnoma enakovredna 'organski'. Mimi je uporabila odlično izhodišče, saj če zlomljeno nogo po sredjeveško sam poflikaš boš verjetno vedno kripelj in prav tako boš kripelj, če boš kako psihološko bolezen poskušal pozdraviti z 'voljo in motivacijo' - to so zelo nevarni nasveti in povzorčajo veliko škode, saj se človek, namesto da bi se obrnil na strokovnjaka, zanaša na tovrstne 'dobronamerne' nasvete. Posledica pa je ta, da ko mu na tak način seveda ne uspe prebroditi svoje težave, se vse skupaj potencira in znatno poslabša (občutek manjvrednosti, nesposobnosti, šibkosti ipd.).

Mislim da je ta tema v smeri 'destigmatizacije' prav zrela za samostojnost, saj opažam še veliko omalovaževanja in nerazumevanja in celo zaničevanja psiholoških obolenj.

Podpis, to je pa še kako res!

In še eden.

pomoje ga ne naloži, ampak ga samo poišče pod stvarmi, pod katerimi je bil zakopan...

sicer pa bi bilo smiselno vzeti v obzir tudi različno naravo psihoz. že če samo hipotetično primerjam strah pred letenjem in strah pred pajki in odnos do hrane.

pri letenju je imho večja možnost, da se je osebi kadarkoli pripetila neka travma, povezana s prostim padanjem iz višine (večina od nas je v otroštvu cepnila z drevesa, iz višine na kakršen koli drug način...). to travmo je oseba nezavedno shranila v podzavest in mogoče v sedanjem bivanju ne upa leteti z letalom, ker se boji, ne ve pa zakaj. tu bi bila smiselna uporaba hipnoze, ker bi osebi hipnotizer priklical situacijo, ko se je travma prvič pripetila in ji s tem omogočil razumevanje problema. imho se je sam od sebe težko spomnit kako si pri 3 letih cepnil z drevesa.

pri pajkih je že malo drugačne vrste strah, saj sklepam, da v sloveniji ne obstaja ravno večje število ljudi, ki jih je pičil pajek oziroma je kadarkoli kakšen res nagravžen in nevaren lezel po njih. vzroke za travme je treba iskati najverjetneje pri zunanjih vplivih. in hipnotizer lahko osebo npr sooči z dejstvom, da niso vsi pajki grozni, da nekateri opravljajo koristne naloge npr lovljenje žuželk, itd...

pri hrani je pomoje dokaj težko, saj pri letenju lahko pač hipotetično ignoriramo letala. pri pajkih lahko ignoriramo strupene vrste, domače lovimo z listi papirja in jih mečemo čez okno ali pa to počne kdo drug. pri hrani pa smo vedno sami tisti, ki določamo mejo med nujno za preživetje in "nagrajevanjem". hrane ne moremo ignorirati, ker jo določeno stopnjo potrebujemo za preživetje. verjamem, da obstaja ogromno oseb s kompleksnim odnosom do hrane, ki si pač sami ne znajo in ne morejo postaviti realne meje. ali pa svoje življenje preveč osredotočijo na omejevanje in postanejo sužnji le-tega... sicer dvomim, da bi bila hipnoza ena ustreznejših rešitev na področju hrane. sama osebno sem namreč že odkrila vzrok svojega konstantnega žretja pa se še vedno ne morem vedno upreti raznim pohujšljivostim na tem področju.

sicer pa vsakemu svoje. tako kot so psihiatri in psihologi dobri ali slabi je najbrž tako tudi s hipnotizerji, tako da je smiselno preveriti njihove reference, vkolikor si pač kdo želi reševati težave s pomočjo od zunaj.

hipnotizer lahko omogoči poriv v smer reševanja, težave pa bo itak treba rešit na lastno pest.

dobro napisano