'Upokojenci' pri 20ih, 22ih, 25ih?

Enostavno imam dovolj nekaterih ljudi, ki bi samo posedali na kavah in
so mi že popolnoma dolgočasni.
Stara sem 23 študentka...
Rada bi spoznala nove prijateljice za druženje,pomotoma iskrene in da
gremo skupaj kam zažurat pa seveda tudi na kavo ali ven, v naravo...
Ljudi, ki se zavedajo da so mladi in ki tega nočejo le presedeti..
Anyone?

ok sej lahko kdo kaj napiše...
upam da nisem bila preveč ostra z tistimi upokojenci...

No, jaz se podpišem! Jaz sem vedno za akcijo;). Nekateri so res upokojenci. Važno, da me nismo, čeprav tudi rada spijem kavico v miru (ne me tepst:). Pa saj boš videla, ko boš prišla v leta (v mojih 25), boš tudi kot upokojenec;) hahaha. Malo se hecam... Kdaj gremo žurat? Še katera?

lepo da si se odzvala, če hočš si izmenamo maile..
Sicer tud men se na da čist vsak vikend pa vendarle grem res rada ven,
pa tud v naravo itd, potovanja ni samo to,..
A si iz ok. LJ?:-)

Ne vem sicer, kaj misliš s frazo 'pomotoma iskrene'?
Treba je pa tudi razumeti, da imajo različni ljudje pač različne interese in želje in da v skladu s tem delujejo. Meni recimo ustreza, da sem precej časa sama s sabo, da imam čas v miru prebrat kakšno knjigo, ob vikendih si obvezno vzamem vsaj 2 uri časa za penzioniranje. Mi gredo včasih na jetra ljudje, ki jim 'skos neki dogaja' in nimajo niti pet minut časa, da bi pošteno zajeli sapo, čeprav v večini primerov dvomim, da je res tako in da je ta silna dogajalnost samo krinka, da se naredijo bolj pomembne. 

se strinjam pomaranča, sajk poznam dvoje ljudi, v skrajnost žurerje (kar jaz nisem) in take ki res nikamor ne grejo... Jaz sem nekaj vmes, rada pa grem v družbo, na kakšno potovanje itd..In enako, zelo potrebujem svoj mir, da kaj ustvarjam in preberem, samo ne želim iti v skrajnosti z ne enim in ne drugim...

Heh, kaj lahko šele jaz pri svojih letih rečem ... Če so že pri nekaj čez 20 'upokojenci'. Mnja, splošen problem v slo. V tujini žurajo (pa ne na govejo musko!) tudi 'starejši' - 40-, 50- in več-letniki. Pri nas ... heh, kdo si pa upa, saj bi se 'cela vas smejala', pa še 'ne spodobi se' pri teh letih - čas je za svoje stanovanje, 2 avta in 2 otroka. To se spodobi, tako se dela in tako je prav.
Mentaliteta Slovencev pač.

Tanja: podpis!

Bog ne daj, da greš kdaj pa kdaj ven žurat če imaš otroke

Kar se pa samega žuranja tiče je pa tko, za moje pojme je pri nas v SLO zelo teško žurat. Prvič zato ker ni nikjer (za moje pojme) primernega prostora za žurat, drugič zato, ker se vedno najdejo kakšni primitivci, ki ti zamorijo (pač nekateri hodijo ven samo zato, da probleme iščejo), tretjič pa zato, ker se mi zdi, da zelo malo ljudi dejansko zna žurat in se sprostit (za mene ni žur, če se hodiš nastavljat pa gledat kdo je kako oblečen pa kdo je lepši, pa se ga napit do onemoglosti itd itd).

armyBITCH se popolnoma strinjam s tabo in te popolnoma razumem Ampak se mi zdi, da večinoma ljudem postanejo obveznosti neka rutina in pozabijo na zabavo, sprostitev in sebe. Logično in razumljivo je da ti mogoče (povdarjam mogoče) z leti postanejo drugačne stvari zabavne oz jemlješ žuranje na drugačen način in da ti ni ali pa enostavno ne znese žurat toliko kot v najstniških letih (razumljivo) ampak vseeno pa se mi zdi, da kofetkanje lih za mene ni žur je sprostitev in je prijetno samo ni pa to za mene žur  in to se mi zdi zamenjujejo ljudje. 

Se strinjam tako s tanjo kot z army, čeprav nista na čisto istih bregovih. Ko imaš v življenju obveznosti, se ti pač ne ljubi več toliko, kot se ti je v najstniških/študentskih letih. Komaj čakaš vikend, da prideš malo na čisto z vsemi opravki, kaj v miru pospraviš in se nato končno ODPOČIJEŠ. Takrat redko, ko se le odpraviš malo ven, pa se znajdeš med najstniki, ki te postrani gledajo. Kot da bi bila za v stop v klube zgornja in ne spodnja starostna meja.

Bi pa ful šla z army kdaj na gintonic (or sth) v Ortota, če je tam res kaj bolje.

Upokojenci...Ful zanimiva tema!
Kar se žuriranja tiče in jamranja okoli tega, da nekako nimamo pravega prostora...Pravi prostor je vedno težje najt in navsezadnje po mojih izkušnjah najbolj šteje, s kom greš na "žur" in kakšne volje so vsi skupaj. Če je dobra skupina, sproščena in navihana, sploh ni potreben ne vem kakšen prostor. Smo se imeli že zelo fajn na najbolj zakotnih prostorih:)

Sicer pa sama ne razumem teh "upokojencev" samo v smislu žuranja. Vedno več je ljudi, ki se jim ne da nikamor. Visijo doma, največ kar naredijo je, da se s tipom premaknejo s stola na sedežno ipd. In vsaj v moji okolici je dosti takih punc, ki same brez fanta še na pijačo ne znajo prit.

Okoli tega, da bi se eni s tem delali pomembne s tem, da imajo veliko dejavnosti, pa jaz tega ne vidim tako. Eni smo pač taki, da radi veliko stvari počnemo, doživimo, smo aktivni na čimveč področjih. S tem se ne želim delati pomembne pred drugimi, ampak to počnem zase, ker mi je všeč. Seveda, kdaj lahko imam tudi kaj miru zase, preberem knjigo ipd. Ampak vikend lenarjenje in premalo aktivno življenje meni naredi prej kontra učinek.

"Upokojence" sem začela razumeti šele, ko sem začela redno delati. V veliki večini primerov sem v petek zvečer totalno sesuta in nimam nobene energije za žuranje, v tistem trenutku me namreč zanima samo postelja. Se je tudi že zgodilo, da sem imela najboljše namene iti ven, pa so se mi oči že ob devetih, desetih tako zapirale, da sem morala priznati, da ne bo šlo. Če pa nisem mrtvo utrujena, ga pa še vedno rada zažuram (predvsem ob sobotah, ko že malo nadoknadim spalni primanjkljaj).