Moja mama je bila pametna in nas je že od malega mazala s kremami za sončenje, dala na glavo klobuček itd.
Seveda sem bila izpostavljena soncu, ampak opečena sem bila le enkrat. Tudi jaz sem imela odobja praženja tam od konca OŠ in v srednji šoli, a razen en dopust sem vedno uporabljala kreme z minimalno 25 faktorjem. Pa ker imam občutljivo kožo in hitro dobim alregijo na sonce/kreme, sem navadno posegala po dokaj dobrih kremah. Sem pa prepričana, da sem to alergijo prvič fasala kot kazen za vso praženje in tudi kot opozorilo, da tega nisem potem več počela.
Pač ko si najstnik in ti vedno vsi po morju rečejo, ja kje si pa ti bila, da si tako bela (seveda sem dobila barvo, a le rahlo rjavo proti vsem ostalim zažganim), potem si zafrustriran in se pražiš. Mi pa nikoli ni bil užitek ležati na soncu, ampak mučenje.
Me je pa že dolgo nazaj srečala pamet in sem ponosna na svojo svetlo in lepo kožo. Če je le možno, se uležemo v senco (pod senčnik, drevo), popolnoma se pa tudi ne izogibam soncu. A uporabljamo zaščito 50 in 30.
Imam pa par kolegic, ki so se veselo žgale do rdečo-črne barve brez ali z zelo nizkim zaščitnim faktorjem in danes izgledajo katastrofalno postarane v obraz za svoja leta.