Jaz nikoli nisem imela kaj dosti jajc za plonkanje, na faksu sem si upala plonkat samo pri dveh profesorjih, ki sta bila a.) totalno slepa in b.) bi se morala na pamet napiflat totalno brezvezno snov, ki bi jo čez dva dni pozabila. Od začetka me je dostikrat motilo, ker toliko ljudi pride čez brez problemov, ampak se mi zdi da se to res vsakemu vrne. Pri mojem primeru- študiram dva tuja jezika- mi na kraj pameti ne pade da bi plonkala kakšne pomembne slovnične zadeve, ker s tem dejansko sebi samo škoduješ. Poleg tega m pa prav zanima, kako se bojo moji sošolci, ki so se redno posluževali plonkanja, odrezali na diplomskih izpitih, kjer moraš od spredaj in od zadaj znati vse za štiri leta nazaj.
Aja, pa še en primer: moj fant ima na faksu (elektro) sošolca, ki je preplonkal totalno vse izpite, nikoli ga ni bilo strah da bi ga dobili, vedno je tako dobil lepe ocene itd. No, sedaj ga čakajo trije povprečno težki ustni izpiti, ki jih odlaša že več kot pol leta in nima pojma kako jih bo naredil, ker se takorekoč v življenju še ni res za knjigo usedel.