Plonkanje

Sem zasledila, da ste se menile o plonkanju na faxu. Sama nisem nabolj vestna študentka, napram temu kar sem bila v srednji. Čeprav sem se v srednji kakšen dan, dva učila pred testi, in napovedanega spraševanja ni bilo, sem komot naredila vse, brez večjih problemov, ne bom pa omenjala eno učiteljico, ki mi je grenila življenje vsa 4 leta (ang) amoak zaradi njenih 1 in 2, zaradi njenih brezobraznih in nehumanih komentarjev do mene...sem na faxu naredila ang izpite brez problema, torej se je učenje in švicanje z naporom v srednji za bogo 2 ali 3 obrestovalo Morem pa povedati, da pri nas ni bilo tax možno dobiti petico, če pa jo je kateri, pa je bil pravi fenomen

Kakorkoli na faxu sem eno leto izgubila zaradi zdr. težav, eno leto zaradi lenobe. Zdaj sem motivirana, da grem do konca in še dlje, če bo možno. O tem se pisala že v eni drugi temi, da se ne bom ponavljala. Kakorkoli že, imam kolegico, s katero sva skupaj vstopili v 1. letnik, in je prišla do absolventa tako, da je večino predmetov preplonkala. Priznam, da sem npr. bilanco (vrstni red je moral biti striktno pravilen) preplonkala, pa kakšno enačbo pri statistiki dopisala na knjigico obrazcev, pa še vendo nimam narejen izpit :(, ampak velikorat imam plonkec tam zadaj v žepu, ampak začuda, vedno tam ostane, sploh ne vidi svetlobe do konca izpita, ker nekako nimam jajc Zavidam tistim, ki si drznejo plonkati kakšen težji predmet, ki mene mori, po drugi strani pa jih preziram - jaz vlagam vso energijo v učenje in švicam, ne spim...oni pa prepišejo pa morda pišejo bolje, naredijo fax in prejmejo diplomo za kaj - plonkanje??? Ni fer - that's life, cruel but real!

Hja, ne skrbi Angel, v službi ti znanost plonkanja prav nič ne pomaga. Sicer je res, da večina stvari, ki se jih napiflaš točno za nek določen izpit ne pridejo ravno v poštev, a se pozna disciplina, pristop do dela, doslednost, sposobnost logičnega razmišljanja (ki se lahko razvije zgolj z vajo in razumevanjem formul in tudi druge učne snovi, ne z njihovim preplonkanjem) ipd. Morda je tudi nekoliko odvisno od posameznega študijskega programa, a za ekonomijo lahko rečem, da se vsaj na finančnem področju izredno hitro izvoha verižne plonkarje in "šleperje".

Sicer pa jaz osebno to preziram - da je človek toliko blesav, da sam sebi škodo dela oz. da ne ve kaj je zanj dobro. Sem že doživela primere, ko mi ni bilo nič jasno, kako je sploh določena oseba prišla do izobrazbe saj je v neki situaciji v službi zmrznila na popolni osnovi (kot bi rekla za finančnika/računovodkinjo izračun davčne osnove če imaš bruto vrednost). Žalostno res in se dejansko dogaja. Tudi zgodbe, ki mi jih pove kolegica, ki išče kadre so včasih take, da se res za glavo držiš.

Skratka, zakaj bi jemala kot da to ni fer?

Tikka, pomoje je mislila, da ni fer, da nekateri tako 'pridejo skoz', drugi se pa mučijo z učenjem. in en velik podpis pod tvoj post  Ravno včeraj sem morala 'tolažiti' fanta, ko mi je pripovedoval, kako sta si dva njegova kolega pomagala pri izpitu (plonkci, formule na kalkulatorju), on je pa pošteno odpisal, kar se je naučil ... na koncu pa seveda onadva (in taki) dobijo višje ocene. Sem mu rekla, da se v življenju to vse povrne oz. poplača prej ali slej.

Sama sem si plonkce vedno pripravila, v OŠ, na gimnaziji in na faksu. Res je tudi, da sem bila sicer zelo pridna učenka, vendar sem za piko na i, potem ko sem se že vse napiflala, sestavila še plonkec. Imela sem take male harmonike, kamor sem napisala ključne podatke, take stvari, ki jih je bilo treba našteti po alinejah in se jih zlahkoto pozabi. Plonkec sem cel izpit čuvala nekje za dolgim rokavom, poleti, ko to ni šlo, pa za dekoltejem. Dejansko sem na plonkec zelo redko pokukala, bil pa mi je v ogromno psihično oporo. Sem se pač naučila, zavedala pa sem se, da če mi zablokira, da še zmeraj lahko malo poriskiram in pogledam na plonkec, in to me je pomirilo, tako da sem vse izpite pisala zelo sproščeno in umirjeno. Plonkec se mi je zdel super tudi iz vidika ponavljanja, saj sem en večer pred izpitom nekako razčistila sama s sabo, kaj je tisto, v čemer sem šibka. Ker sem se tudi sicer veliko (in z veseljem učila, ker me je večina stvari zanimala), zaradi plonkcev nisem  nikoli imela slabe vesti. Nikoli pa nisem šla na test na slepo poskusit (ne da bi se zares naučila) s plonkcem in nikoli nisem prepisovala od drugih, sama pa sem (vsaj na OŠ) reševala kontrolke še dvema sošolkama.

Strinjam se s tem, da v službi plonkec nič ne koristi. Za časa študija pa mi je bil super pripomoček in z njim me izpitov zares ni bilo strah.

Saj sem razumela Sem želela le poudariti, če se ji po vsem kar sem napisala, še vedno zdi ne-fer.

Flamingo s piflarjem si vsaj lahko kaj pomagaš - čeprav morda nima neke iznajdljivosti ali ni ravno praktičen je vsaj priden in za pridne se vedno najde delo, s plonkarjem pa si dejansko nimaš kaj početi, saj je povrhu tega da nima pojma še len. Seveda posplošujem, da ne bo pomote, povsod so izjeme, osebno pa žal nimam dobrih izkušenj s "plonkarji", na "piflarje" pa sem se vsaj lahko zanesla, da bodo naredili kar so rekli da bodo, pa čeprav brez trohice kreativnosti.

Sahara plonkec za pogum je čisto druga stvar, to sem še jaz včasih imela, samo za "feeling", uporabila pa nikoli nisem (no vsaj na faksu ne). jaz govorim predvsem o primerih, ki jih je izpostavila Angel - o tistih ki dejansko "preplonkajo" cel faks.

Da, sahara, za pshičino podporo Da vem da lahko nekam poškilim čeprav v resnici ne.

Da tista kolegica je drugače za babji čvek in kavice, shoping super, samo o faxu se pač ne meniva, ker res da pozabiš stvari, ki se jih učiš, ampak tiste zanimive stvari pa mi ostanejo v glavi in ravno zaradi tistih stvari potem si lahko v službi boljši. Če pa greš na izpit, pa si sam plonkece narediš, pa če si še tolk ''brihten'', da si jih z neta potegneš al pa prekopiraš pa greš probat pisat izpit in, seveda, tudi narediš z lepo ocene, pa praktično nisi vedel kaj si pisal, pa je zame tako za obesit nekam. Ampak tega je ogromno.

Flamingo: tebe pa preziram, če si takšne podle pripomočke uporabljal. Ajd, rečem listek, kaj na kalkulatorju, kulici ali pa....edigsu, ampak slušalke, telefon? To je pa zame že hard core glede plonkanja in na našem faxu so glede tega hude sankcije, samo kaj ko nobenega ne dobijo, pa vsi vidimo, da plonka, prof. pa pol naženejo ven onega z malim listkom - spet ne fer situacija

Jaz ne znam plonkat oziroma ne znam prikriti, da plonkam, zato se tega nekako ne poslužujem. Edini uspeli način "plonkanja" sem doživela na faksu pri nekem predmetu, kjer je profesor povedal, da imamo lahko literaturo pri sebi ampak je bilo itak tako, da če nisi vedel o čem se gre natančneje, potem si lahko še tako brskal po vseh knjigah, pa ti ni šlo.

Verjetno se ta primer ne šteje za plonkanje.

V osnovni šoli so pa sošolci imeli veliko zanimivih načinov - od tega, da so bili plonkci zviti na kuliju, edigsu, prilepljeni na stegnu, podplatu itd. Edino kar mi je še kdaj uspelo je bilo kakšno šepetanje ali pa malo daljši vrat.

Hehe, jaz sem pa marsikaj preplonkala, pa mi je žal, da nisem še več. Vsaj na faksu pa sem se za vsak izpit tudi učila. Snov sem tako vedno poznala, ni se mi pa dalo na pamet učit denimo letnic, seznama kakih naslovov, ki so bili itak sami sebi namen itd. So sue me 

Na kerem faksu se da vse brez učenja preplonkat, me pa tudi zanima. To mora bit en jako pester program.

Brez zamere flamingo123 ampak tole s hiperaktivnostjo je meni larifari - sej kul če se ti ne da učit ampak brez izgovorov prosim Če sem lahko jaz z dokaj močnimi motnjami koncentracije ob še ne odkritih zdravstvenih težavah (pa se mi je bila muka že za mizo usest) s štirkami grizla skozi začetek četrtega letnika potem tudi malo hiperaktivnosti ne škodi, se pač lotiš na malo bolj aktiven način

Drugače glede plonkanja - jaz sem zelo malo plonkala, recimo informatiko in likovno umetnost v prvem letniku pa zdej konec četrtega enkrat italijanščino ker ni bilo časa za učenje (sem nabasala plonke z skoraj vsem kar sem rabila vedet-oblike glagolov, besedišče ipd-v škatlico od špeglov pa jo mela na mizi odprto :D). Kar se pa plonkanja za naprej tiče se pa s Tikko strinjam. Sej kakšne bedarije že lahko ampak VSAJ neke osnove si pa moreš pridobit ane. Ene reči pomojem za naprej rabiš vedet za druge je pa fajn, da si imel vsaj stik z njimi, da jih znaš prepoznat pa vedet kam it pogledat. Ampak to je samo moje skromno mnenje, nimam še izkušenj na tem področju In ja, najbrž si nihče ne želi, da bi npr. njegov zdravnik bil oseba ki je s plonkanjem prilezla skozi faks (čeprav ne vem, a je to sploh možno)

Jaz sem plonkala in plonkam (občasno) kake stvari v stilu naštevanja. Se pravi, imaš cca 10 stvari za naštet (npr.: kakšne politike/načine.... (vstavi po želji) poznamo?). Takšno naštevanje mi je totalna bedarija. A ni bistveno da znam te pojme razložit...?! Jaz sem itak opazila, da plonkam pri predmetih, ki so brezvezni (ja, tudi take imamo), ali pa je snov tako trapasto podana + zahtevajo, da znaš totalno neuporabne stvari.

Plonkam pa vedno z listki..s pomočjo kulija, edigsa, krila, jopice... Sem pa vedno hladna kot pir, pa naj sedim 10 m od prfoksa ali pa pred njegovim nosom.

Se strinjam s citiranim. Ne maram piflanja (sploh kakšnih brezveznih podatkov) na pamet in tudi kakšne koristi v njem ne vidim (mogoče kvečjemu za urjenje spomina, ampak tudi za to obstajajo kakšne pametnejše vaje), zato sem v takih primerih pogosto plonkala in nimam niti pikice slabe vesti zaradi tega. Pač vsak se znajde po svoje in glede na to, da s tem nisem nikomur škodila (kvečjemu pomagala še sošolcem, če se je dalo ), ne vidim razloga za moraliziranje. Pa priznam še, da sem večkrat prav uživala v tem (tako v izmišljevanju kreativnih načinov plonkanja kot tudi v tveganju, da te dobijo - ampak me niso nikoli ).

Pod Romy se pa kar v celoti podpišem