Pozdravljena!
Mogoče ti lahko priskočim kako na pomoč. Sama se uradno borim s hudo obliko panične motnje uradno že pet let. Definitivno pa se je vse skupaj začelo že v zgodnjem otroštvu. Sicer sem človek, ki zelo ceni svoje življenje, pa vendar sem bila na takšnem psu, da sem zdravnico prosila za pomoč, ker bi si sicer lahko kaj naredila, saj sem bila v popolni oblasti paničnih napadov, ki so izgledali ob vrhuncu tako, da sem izgubila zavest (celo po 10 krat na dan in več, kadarkoli, kjerkoli). Vmes sem "fasala" še fagofobijo, pa neprijetno aritmijo. No, to je le en majhen delček vsega, kar se mi je zgodilo. Nekako sem našla način, kako si lahko pomagam. Če potrebuješ kakšen nasvet, mi piši na zs in z veseljem ti pomagam.
Lep večer vam želim vsem in vesela sem, ko vidim, da ljudje ne jemljejo psihičnih bolezni kot tabu...
