Vrnil se je v moje življenje

Pozdravljeni Planetki in Planetke

Zadnji teden me muči en problem - on!
2 leti nazaj sem spoznala moškega, ki se mi najprej ni zdel simpatičen, ampak se je to iz pogovora v pogovor preko spleta spreminjalo. Ker sva iz različnih koncev naše prelepe države, sva se videla spet po treh tednih in sva postala "fakfrenda", ki se dobita povprečno na 10 dni, kar je trajalo eno leto, z mesečnim vmesnim postankom na mojo željo, ker sem se preveč navezala, on pa ni hotel nič, ampak da to ne pomeni, da ne bo nikoli nič resnega. Menila sva se skoraj vsak dan po par ur. V tisti mesečni pavzi, mi je pisal, govoril malo drugače kot prej in sem spet popustila, ampak spet nič resnega. Po enem letu spet iz istega razloga prekinem. Še vedno sva si pisala, bila prijatelja, vmes iskala nekoga, s katerim bi ga lahko prebolela. Bilo je nekaj kratkih avantur, nič resnega. Nagovarjal me je, da bi se spet videvala, ampak se nisem pustila zmesti. Se po pol leta bežno srečava in me je videl z drugim. Ampak ga ni "odvrnilo" od mene, še vedno sva si pisala, mi reče, da me pogreša, ampak se nisem pustila. Nato dobim fanta za 5 mesecev, s katerim sva dober mesec nazaj končala, ker ni bilo to to in ker mi je ON "plesal" vedno v mislih, čeprav se nisva nič slišala, ker sem bila vedno s fantom. Proti koncu zveze moje zveze mi je povedal, da me pogreša, da mu z nobeno ni tako vredu, bla bla bla. Zdaj me je dober mesec prepričeval, da se dobiva in se prejšnji teden sva, po enem letu! Srce mi je še vedno poskakovalo, pogovarjala sva se tako kot prej, sexala,  čutiti je bilo nervozo
 Sedaj se pa sprašujem, kam to vodi? Bova to v nedogled tako, ali se bo premaknilo v pravo smer? Jaz končujem s študijem, on gre proti 30-im. Ko mu omenim moja čustva, je pa bolj kot ne tiho, ker on take zveze ne bi imel, za vikende, ali pa še to ne, zaradi preobilice dela. Sedaj me je zmedlo edino to, da po enem letu, ko se sploh nisva videla, še vedno hoče nekaj... Je to normalno? Če bi mi to katera kolegica povedala, bi ji rekla: tip je zaljubljen vate!, sama pa ne vem, če je to to.

Hvala za nasvete

Lp in se opravičujem, če sem predolga

Jaz bi prej rekla da mu odgovarja to, da si mu večinoma na voljo.Ko si imela fanta si mu bila kot nek izziv, naprej pa je seveda isto kot je bilo.
Vajin seks mu odgovarja, to je pa po moje to, sploh zato, ker se vleče že toliko časa.
Več kot seksa po napisanem na tvojem mestu ne bi pričakovala...
Moram pa še tole pripomniti-ne idi se ff, če nisi čustveno dovolj stabilna oz zrela, da se zavedaš, da je to samo seks in nič drugega.Ker velikokrat opažam, da se oba strinjata da bosta samo seksala, potem pa bi en kar tako, naenkrat zvezo...

Jaz bom kratka. Been there, done that.
In sedaj sem neskončno vesela, da se je enkrat končalo, ker se res bojim, da bi s potenciranjem lastnih čustev skozi čas še bolj trpela, kot sem, ker sem vedela, da nikoli ne bo nič konkretnega iz tega (iz drugih razlogov, ne točno zaradi dela). Zate je bolje, da prekineš odnos, dokler ne uskladita svojih čustev (da ti on potrdi, da si želi te zveze, ali bo tudi zate to samo seks, brez čustev).

Srečno!

KrvavaMeri, sem jaz tudi mislila, da sem končala, glede na to, da se eno leto nisva videla, še zadnji mesec sem se prav upirala in mu nisem pustila, da pride, ampak se je končalo malo drugače. In naj ma druge, ki jih je imel vmes, ne spet mene... Kak me jezi :) 

Aha, za pogovor ima čas, za zvezo pa ne . Meni se zdi, da si mu ti sicer precej všeč, ne samo za ff, ampak očitno ne dovolj, da bi se mu dalo potrudit za zvezo, tako da nima smisla se ubadat z njim. Pač pogovorita se in mu povej, da ti tako ne misliš nadaljevati in če nima želje biti s tabo, naj te ne kliče več, da ga boš lahko v miru pozabila. Je pa res, da se za ta korak moraš TI odločit in biti pripravljena na to, ker če ne premoreš dovolj volje, da bi se mu uprla, vse to razglabljanje nima smisla.

Ne bi bil problem, če bi bila bližje doma in je v tem primeru ravno razdalja problem ob tolikšnem delu z obeh strani. Študiram in ne morem gor premikati, zaenkrat. Dobivala sva se, koliko je čas dopuščal. Oh, saj sem prekinila za eno leto, včasih niti odpisala nisem pa se ni dal in ker je očitno to res moj sanjski moški, noče oditi ne iz glave ne iz srca 

Huge podpis pod Kazi. 

Zdaj je seveda težko, ko pomisliš, da moraš prekiniti in da ga ne boš več videla, vendar si boš naredila več koristi, kot si predstavljaš.

Kam vodi, je odvisno samo od tebe. Premaknilo se ne bo nikamor (z njegove strani). Očitno nisi zadovoljna s situacijo, zato ti svetujem, da jo čimprej prekineš.

Sanjski moški? Ne se mučiti, no, ta je daleč od sanjskega zate

In podpis pod Gito.

Hja, saj tudi sama tako govorim kot ve, zato se pa nisem tako dolgo hotela videti, odgovarjala pa mu tudi nisem 4 mesece. Ampak spet se je nekako vrnil.
Je pa res, da moram iti naprej in zato sem tudi večkrat že poskušala, ampak ni šlo. Sem zdaj rekla, da pustim času čas in naj bo tako ali drugače. Upam pa lahko samo na to, da srečam nekoga, ki me bo tako prevzel.
Moram pa tudi sama priznati, da nimam veliko časa, da mam veliko dela in da mi tukaj razdalja predstavlja problem in v taki zvezi bi trenutno težko shajala, zato tudi čakam, da diplomiram. Razdalja res ni v današnjem času takšen problem, kot je bil nekoč, problem je današnji hiter tempo življenja in če ne narediš tega do takrat in takrat, te več ni zraven. In verjemite, da če sta dva tako "zaposlena" in je vmes še razdalja, kjer imaš 2 uri z avtom v eno smer, je problem. Enkrat ima en čas, drugič drugi. In naj poudarim, da ne iščem izgovorov v zadnjem odstavku, da bi mi bilo kaj lažje, češ, mogoče pa kdaj kaj bo. Res se ujameva pri vsem in mi edino to ne gre iz glave, da po enem letu brez snidenja se oba še vedno hočeva videti. Si mislim, da če je pa minilo 2 leti, naj pa še par mesecev, ko se bo zame začelo končal študij in se mi bodo odpla nova vrata nekje drugje.

Prvo leto, priznam, sem bila taka, da sem mu bila vedno na voljo, drugo leto pa niti enkrat, ker sem mu vedno govorila, da je to zame končano in da mi naj več ne govori, da bi se vidla. Še zadnji mesec pa pol sem mu vedno govorila, da ne, da ne popustim in je še vedno dregal vame. Jah, in je dosegel svoje... :D 

Povsem se strinjam z magratejo in gito. Iz napisanega sem dobila občutek, da sama sebe prepričuješ, da je njegov odnos do tebe splet okoliščin, razdalje. Izgleda, da nimata istih želja in pričakovanj glede vajine situacije, in z oklepanjem tega, kar sta imela, si stvar le otežuješ, ker si ne pustiš, da bi ga prebolela in šla naprej. Ponudila si se mu kot celota (za zvezo), pa tega ni želel - zakaj bi se ti uklonila in sprejela odnos, ki ti ne odgovarja? Možnosti imaš žal le dve: ali se sprijazniš s situacijo, ki te ne osrečuje (torej, nehaš upati, da bo to vajino razmerje nekega dne vendarle prepraslo v nekaj več), ali pa vse skupaj pustiš za sabo.