Odriva me stran in nato spet vleče nazaj

Skupaj sva dobra dva meseca, zaljubila sem se po res dooolgem času, z njim mi je lepo... Pred mano sta ga prizadeli že dve punci. Vem, da je trpel, to mi je povedal njegov zelo dober prijatelj, pa tudi sam mi je že omenil. Problem je, ker ima sedaj v sebi neko blokado, ne spusti me blizu... To mi hodi na poti...sploh zato, ker se je tudi že meni nekdo pred 6 leti grdo "usral na dušo", pa nimam te blokade. Zaveda se, da ni pošteno do mene, vem, da me ima rad in mu veliko pomenim...pa vendar je en trenutek ves sladek, naslednji pa čisto zablokira, ponavadi takrat, ko pride do nekega bolj čustvenega trenutka... Ne vem, kaj naj naredim...povedala sem mu, da sem potrpežljiva in da ne pričakujem vsega nanekrat ter da ga razumem, vendar če bo to trajalo predolgo, lahko zablokiram jaz. Ampak isreno povedano, strah me je tega...nočem ga izgubiti in nočem kar tako obupati nad njim...me pa to gledanje ognja in naslednji trenutek ledene gore utruja... Kako dolgo bo to še trajalo? Zelo rada bi vztrajala do konca, ponavadi imam trme vedno na pretek...tukaj pa (kakšna ironija) povsem odpovem, ker navsezadnje se gre za moje srce...

Takšen je bil tudi začetek z mojim fantom, mene so pa spreletavali podobni občutko kot tebe. No, zdaj je od tega začetka že več kot eno leto in mi ni žal, da sem takrat imela potrpljenje. Čeprav priznam, da se še kaj takšnega v življenju ne bi šla.

Mislim, da sama najbolje veš, kakšen je vajin odnos. Tukaj je mogoče pomembno, da na določene stvari pogledaš z drugega zornega kota, 2 meseca je vsej zame še vedno nekoliko premalo za neka globja čustva in resnično ljubezen (pa ne me razumet narobe). Bodi predvsem pozorna na njegov odnos do tebe, tukaj mislim predvsem na to, če je pozoren do tebe, odkrit, spoštljiv, nima nekih čudnih fint in podobno.

Mogoče sta pa pač drugačne narave. Ti bolj romantično razposajena, on pa zadržan in mogoče tukaj nekaj pogrešaš? Tako je namreč pri nama, ampak po določenem času se da skleniti tudi tukaj sporazum, kjer se noben ne počuti za nič prikrajšanega. Sama pa najbolje veš, kaj hočeš in do kam lahko greš.

Ja, dva meseca je res bolj malo. Pomembno je, da mu jasno poveš svoje mnenje, pa tudi da mu ponudiš pomoč pri rešitvi tega problema. Ko bo naslednjič zablokiral, ga vprašaj, kaj je narobe, kako se počuti in kako mu lahko pomagaš, da mu bo lažje. Seveda pa naj ne pričakuje, da boš to počela ves čas. S tem mu lahko mogoče le na začetku pomagaš, da začne delati na sebi.

Alecia, kako dolgo je trajalo, da sta prišla do neke sredine? Res sva si ful različna, vendar imava nekaj skupnih točk, pri katerih se res dobro ujameva... Potrpežljivosti imam zaenkrat še dosti.

Vem pa, da mu veliko pomenim... Ravno dva dni nazaj ni imel časa, da bi se videla, njegov zadnji sms je bil "lahko noč"...potem pa me je čez 15 min poklical in rekel naj odprem vrata...in res je stal tam...povedal, da je sicer res ful utrujen, ampak da je prišel po poljub za lahko noč... Torej, je še upanje za njega, da bo enkrat konec tistih hladnih trenutkov?

Pa še nekaj me zanima...glede na to, da je, kar se čustev tiče, zelo zadržan...mu lahko jaz vseeno pokažem, kaj čutim? Ne mislim zdaj kakšnih "ljubim te" stavkov, ker enostavno sva premalo časa skupaj, bolj tisto, da mu povem, da se imam lepo z njim itd. Strah me je namreč, da bi ga to odgnalo... Ali pa bi bil kontra učinek in bi se mogoče tudi on odprl... Mogoče pa samo preveč razmišljam in kompliciram in bi se morala prepustiti?

Točno tako, če ga imaš zares rada (oz. čutiš, da bi to lahko bilo to), se prepusti in mu daj malo časa.. Ko bo sam opazil, da se res trudiš biti z njim in ga spoznati, se bo verjetno tudi on odprl.
Mislim, da se splača počakat, seveda, če misliš da je to res to, oz. bi lahko bilo.
V nasprotnem primeru, bo to zanj spet ena slaba izkušnja.
Premisli, kaj ti pomeni, pa četudi po dveh mesecih in mu tudi na ta način povej, da kakorkoli je minilo malo časa, da si res zato in ga imaš rada.

niika, tako sem ravnala. Sem kar sem, tega ne morem in nočem skrivati. Njega to pa ni nikoli motilo in ja, zelo naju je zbližalo. Po kolikšnem času pa ti težko rečem, ker so bili vzponi in padci, ampak po slabem letu sva pa nekako prišla skupaj. Je pa res, da se jaz mogoče s tem nisem tako obremenjevala, ker mi je na drugačne načine pokazal, da mu res nekaj pomenim in so moje predstave o ljubezni začele bledeti, na plan pa so prišli drugačni spektri, če razumeš.

quote:8245c717c7="madeira*"


pictureslovenia.com

vem kako je to, ko te nekdo odriva stran. hkrati pa te ima "zelo rad" in pravi da rabi svojo svobodo.
jaz sem se umaknila, ker ne vidim smisla v mučenju same sebe.
je pa vedno dosti dejavnikov, ki vplivajo na odnos. pri nama ni šlo za tipičen odnos, ampak bolj druženje.
zdaj vem da si ne želim takega odnosa in da v prihodnje ne bom izbirala čustveno hladnega partnerja...

niika, to ali boš v taki zvezi vztrajala je vse odvisno od tebe. verjamem, da ni lahko biti z nekom takim, ki zna ''zablokirati'', vendar po drugi strani moraš razumeti, da če sta ga že dve punci zelo prizadeli, da se boji da bi še ga ti.
če ti je z njim lepo in se do tebe lepo in spoštljivo obnaša (ni žaljiv), ter ti da vedeti da mu pomeniš veliko, in če mu ti daješ enake občutke, ne vidim razloga zakaj vama ne bi uspelo.

je pa res, da je to tvoja odločitev, medtem ko ti drugi lahko samo svetujemo

Niika, daj mu nekaj časa, da to "prebrode". Vem, da je težko.
Vendar, če ti kaže, da mu veliko pomeniš in to tudi čutiš, potem potrpi. Problem pri njem je verjetno to, da se boji, da bi bil spet prizadet - predvidevam.

Moj predlog- čimveč se družita, ter pogovarjajta in pojdita na kakšno razvajanje. Čas bo pokazal svoje in slej ko prej, se bo tega "znebil". Ne pritiskat nanj, ker se lahko samo ustraši. Ko bo pripravljen, boš vedela


 

Nekoč pred davnimi časi imela takega tipa, pa sem ga pustila po treh mesecih. Sama take stvari hitro končam in postavim nazaj na svoja mesta. Mogoče kdaj delujem preveč impulzivno pri takih stvareh, ampak še nikoli mi ni bilo žal. Takrat mi je bilo jasno, da po treh mesecih bi moral biti najbolj zaljubljen, ne pa najbolj utrujen. 

Hvala za nasvete

v bistvu sva se ta vikend resno pogovorila o tem...rekel je, da me noče izgubiti in se zaveda, da počne narobe ter da ga je strah, da se nama zalomi...povedala sem mu, da v nobeni zvezi ni garancije in da tudi jaz tvegam zlomljeno srce...je rekel, da se bo potrudil in me prosil za potrpežljivost...v dveh dneh sem opazila že prvi napredek, tako da upam, da se bo res premaknilo na bolje...preveč mi pomeni, da bi obupala...grem v to in na kocko postavljam svoje srce...ker vidim, da se res trudi, mi je toliko lažje

No super, si vsaj dobila signal, da si bila slišana in da se trudi. Držim pesti, da bo vztrajal