no forum je fajn že zato, da poveš svoje mnenje. ker v življenju pač obstaja zmeraj več strani. In tud o dolžnosti staršev se zelo velik pove in piše, ampak o dolžnosti otrok pa malo manj, več o pravicah. Pa nisem zdaj ena mati, k bo imela otroka sam zato, da se mi čimprej spele in se ga znebim. So pa ene meje. In pri 22tih si odrasla oseba, in skor ne več otrok. Imam čist normalna in prijetna starša, ki mi nista ne vem koliko mogla omogočit in dat, finančno in mi je tud pasalo, da sem med študijem ogromno delala in se zelo hitr osamosvojila. In se mi zdi, da je prav, da imaš v življenju cilje in želje. Vsak ima svoje, čeprav so eni povprečni, drugi pa mal štrlijo iz povprečja. Nobena stvar v življenju pa ni nujno lahka. Včasih je treba pač za nekaj ful delat, pa ni rečen da bo ratal, sam če nisi pripravljen vsaj malo se potrudit, ja najlaže je jamrat, če se en cilj ne uresniči takoj. Vsak je enkrat odgovoren zase, ne more bit skoz mamica odgovorna, zato ker ni šlo v šoli, ker ni šlo na faksu....Sam zagovarjam to, da enkrat moraš postat samostojen. Pa če to tud pomen, da prerasteš starše. Saj, če nimaš toliko podpore v starših, in če jo res tako rabiš, saj so prijatelji. Če pa sam ne najdeš veselja in sreče, a rabiš nekoga, da ti jo vseskozi kaže?