Kot prvo, to ni ljubezen, temveč obsesija, kar pa si ugotovila že sama. Kot drugo, takšne osebe se zelo, zelo težko spremenijo, ponavadi pa se sploh ne morejo. Kot tretje, ponavadi se to še stopnjuje. Zelo podobno situacijo je namreč imela moja prijateljica. Začelo se je s tem, da jo je vedno tako pogrešal, da je moral biti neprestano ob njej. Če se je pogovarjala s kakšnim fantom, je imel takoj pripombo, da jo ima on tako rad, da je ne želi deliti z drugimi. Ko sva šli ven, je prišel za nama, češ, da ne zdrži brez nje. Najprej ji je bila vsa ta pozornost celo všeč, sčsoma pa se je začelo vse to še stopnjevati. Po kakšnem letu sta se preselila v stanovanje. Ona se je tolažila, da bo takrat vse boljše, saj bosta več skupaj in je ne bo več toliko "pogrešal". Vendar pa je šlo vse samo še na slabše. Od psihičnega nasilja je prišlo do fizičnega. In ko jo je prvič udaril, je spakirala. Sicer jo je še nekaj mesecev prosil, naj se vrne, jokal, jo prosil odpuščanja, obljubljal, da se bo spremenil, vendar se ni hotela vrniti. Še vedno pravi, da sama sebe ne razume, kako je lahko toliko časa (tri leta) vztrajala v tej zvezi, ko je pa vedela, da ne štima. Da je takrat kar v neko drugo realnost zapadla in ni mogla ven, dokler ni bilo prepozno.
Ne bom trdila, da je tudi tvoj fant takšen, da bo prišlo do fizičnega nasilja, ampak moraš vedeti, da obstaja velika možnost, kajti med tolikšno ljubosumnostjo in nasiljem je tanka meja. Moj nasvet je, da to zvezo prekineš, kajti dvomim, da bo kdaj bolje. Ampak razumeti moraš, da govorim s stališča svoje prijateljice, ki je 14 dni hodila okrog z modricami. Upam, da me nimaš za brezčutno, ampak takšno je moje mnenje, odločitev pa bo na koncu le tvoja.