Motnje hranjenja

Nekoč v letih 8-9 so mi govorili kok si ti debel. In jst sem začel postopoma hujšat tako da se letno nisem preveč zredil in rasel. Zadnje obdobje sem uspel nekako vzdrževat svojo težo samo je blo nihanje tut za 5 kil v dveh tednih. Trenutno sem recimo na zmernih 73 kg vendar imam nekako mešane občutke tega kompulzivnega prehranjevanja. Sj vem treba se je disciplinirat in sem optimist v gibanju. Zdej bom šel malo na kolo in se naj bi to stanje stabiliziralo. Sicer je pa ravno kolo ko sem po osem ur od doma kriv da preveč sladkarij pojem. Tako na take ture sem vzel kakšno čokoladico nisem si pa vedno privoščil obroka.

Meni je grozno videti kako velik odstotek anoreksije je prisoten v
medijskem svetu, a kljub vsemu me je pa najbolj groza, ko grem po
nečaka v šolo in v garderobi čakam, da se mali obuje in zraven slišim
kako nekjaj let starejše punčke (okrog 10- 11 let) razmišljajo o raznih
dietah in govorijo da so predebele, in da ne smejo tega in onega.
Pa verjamite, da so bile vse full suhcane...no ali pa če ne bi
bile...point vsega je v tem, da bi morala biti otroška glavica
popolnoma neobremenjena s takimi stvarmi, ne pa da je ta vpliv prisoten
že v nižjih razredih osnovne šole...

Ja, ja drage moje temu se pa reče: