Ljubosumje

Aja, to (stvari iz preteklosti) je pa potem že druga zgodba, ampak če sta to predelala (glede na to, da praviš, da veš, da je vreden zaupanja), boš morala iti čez to (verjetno je težko pozabit, ampak sej pravim, če sta se pogovorila in ti je razložil vzroke za svoje ravnanje - karkoli je že bilo - je to to). V vsakem primeru je veliko odvisno od tebe. In dan zase ti bo zagotovo zelo koristil.

Ne vem, saj jaz nisem noben strokovnjak na tem področju, samo skušam naprej prenašati spoznanja, do katerih sem prišla (lahko, da so tudi mimo, ponujam jih v razmislek), in moj zaključek je bil tak, da danes preveč živimo drug mimo drugega. Mah, ne bom več razpredala, v glavnem good luck!

Hej Ula. Hvala ti za odgovor. No ja malo sme se narobe izrzila. Ne gre za dejanje tega fanta ampak za dejanja bivšega fanta v preteklosti in še nekaterih oseb in to me mori. Ljudem težko zaupam.

 

ALLY priporočaš kakšno knjigo?

 

Evo Ally točno o tem jaz govorim. Tudi mene je zaznamovala preteklost. na žalost

 

 

Hja, ljubosumje. Moja tema. Zase bi lahko rekla, da sem (bila) rojeni ljubosumnez. Ne sicer pretirano ljubosumna, ampak kar precej. Sploh se je to kazalo v zvezah. Sicer nisem tega kazala navzvezn, ampak notri me je pa kuhalo. Sicer sem vedno, ko sem se poglobila vase in odkrila vzrok, pomirila. In seveda, ce oseba, ki je bila z mano, ni tega spodbujala (flirt ali pretirana pozornost do bivsih punc). Delovala sem kot nek "speci agent", vedno v pirpravljenosti  Pa vedno me je pomalem matralo, ker si nisem zelela biti taka oz. reagirato tako ... potem pa, no, potem pa sem spoznala zdajsno punco in se cist razcvetela ob njej.  Ob njej se pocutim varno, nikoli mi ne daje povoda, ima izreden obcutek za moja custva in kadar me "zvije", je vedno tu - pa me redko zvije. Stos je, ker ona ni bila nikoli ljubosumna, zdaj pa je postala (en micken). Ko odkrito spregovoriva o tem, se lahko samo se smejeva (ker uvidiva, da ni vzroka za to).

Odkritost je prva v zvezi. Seveda brez poglabljanja vase, zakaj, od kod vzroki (morda pretekle slabe izkusnje), zal ne gre.

V rek Ljubosumje je znak ljubezni pa enostavno ne verjamem. Je vse prevec drugih okoliscin, ki prevedejo do ljubosumja, da bi lhako tako enoumno posplosevali.

 

Lep pozdrav!

 

 

Jaz imam zdravo mero ljubosumja. Dosti zaupam svojemu partnerju, včasih se mi pa res odvrti kakšen filmček in me zagrabi paranoja, ampak se ponavadi pomirim, globoko vdahnem in, če se še ne morem pomiriti povem partnerju kaj si mislim. Sem ugotovila, da miren pogovor prinese več rezultatov kot pa obtoževanje vnaprej in zaganjanje panike.

Iz preteklosti imam dosti slabe izkušnje, ampak je treba človeka soditi po njemu in ne po kakšnemu bivšemu.

Jaz še nisem vrgla puške v koruzo, kar se tiče moških in zaupanja ...

 

 

Ally kot bi brala svojo zgodbo. Tudi pri meni prevladuje jok. In tisti filmčki v glavi.

 

Verjetno bom res morala določene stvari pustiti za sabo. Samo kako? Tudi pri meni se je situacija izboljšala. Še vedno pa me velikokrat prime.  

 

Lai Ming hvala za tvoj post. Res hvala. Tole stran sem dala med priljubljene in vsakič ko me bo kaj prijelo bom šla prebrat tvoj post. Velikokrat res pozabim nanj. Trudim se in še bolj se bom trudila. Res pa je da tudi moj fant razume in zaradi tega ne trpi.

 

Ob kakih stvareh va pa prime ljubosumje?

ally vem vem, saj jaz tudi raje jokam, kot pa se derem. Te razumem čisto, jaz se ista, samo se skušam kontrolirat, ker vem da mi druge ni. Ti kar pogumno povej kaj te tišči svojemu partnerju. NE zadržuj, ker -kot praviš- lahko eksplodiraš. Vem sama, ker sem precej impulzivna in mi jezik hitreje deluje kot možgani...Potem se reče in izreče marsikaj česar ne misliš....

Ja tudi naši jeziki so velik problem. Tudi sama imam včasih problem s tem da blebetam preden sploh uspem mislit.