Naj še jaz povem drugo stran zgodbe. Moj fant je zelooo družaben, jaz pa imam sicer tudi rada družbo, ampak vsake toliko časa rabim tudi samoto. Če tega časa ne dobim, postanem ful tečna. On je tako kot ti lia, ko sva začela zvezo, menil, da če nekoga ljubiš, hočeš biti 24/7 z njim, sicer je nekaj narobe. Ampak potem sva se pogovorila in jaz sem mu razložila, da pač na vsake toliko časa rabim čas samo zase. On sicer tega še vedno ne razume, saj se mu zdi obupno dolgčas, če si brez družbe, njemu je grozno biti sam. Tudi jaz imam zelo rada ljudi, ampak znorela bi, če bi bil nekdo skooooz zraven, moram se umaknit vsake toliko časa. Tko da midva sva se pogovorila in sva zdaj skupaj že dve leti in pol pa nama super teče glede tega. Sicer ogromno časa preživiva skupaj, ampak ko si jaz želim biti sama, gre on ven s prijatelji ali dela za faks ali je na kompu v drugi sobi al kej tazga.
Lia mirno mu povej, da ne razumeš njegovega početja, in ko ti bo razložil, upam da boš ugotovila, da je stvar povsem nedolžna.
