Kje in kako ste ga spoznale?

Livvy, huda zgodbica Ti kar štej še tisto leto, jaz štejem od prvega micimaci pa nisva bila takrat še čisto uradno skupaj.

Midva sva se spoznala prek interneta oz. prek skupnega kolega Začelo se je kot zajebavanje v msn chatu, v skupnem pogovoru. Nato me je dodal in zeloo veliko sva se pogovarjala Res. Vsak dan, vedno. Bila je ljubezen na prvo tipkanje :D Nekaj mesecev sva si pisala in se pogovarjala po telefonu, nato pa sem se odločila da ga nekega večera pokličem da se sestaneva (prej sem namreč vedno bila proti, kadar je on kaj rekel o zmenku ). Poklicala sem ga, spoznala se, prvi poljub in odpeljal me je domov. Po tistem sva bila neločljiva. Do danes:) Življenje res zna prinesti veliko lepega

midva sva se pa spoznala, ko je šel po motor... njegova sestra je moja kolegica in sva pač šle zravn, da sva avto peljale nazaj... kaj me je pritegnilo ( razen motorja)? ko se je preoblačil v kombimezon....

Mi2 sma se pa spoznala, kr je bil socimer od moje best frendice... ampak takrat še ni skočila iskrica. Takrat smo se videvali tu in tam, ko sem prišla na obisk, ali pa smo šli na kako pijačo.
Potem en čas nič do novega leta...Takrat je pa bla iskrica in ognjemet , ki še sedaj gori...

v lokalu, bil je skupaj z enim mojim frendom na pijači.

Midva sva se spoznala na delovnem mestu. Sem imela takrat še fanta ampak je šlo vse navzdol, tako da sem s tistim končala in se začela bolje spoznavati z zdajšnjim. Mi sploh ni žal in mi nikoli ni bilo, super je, super se razumeva, v glavnem; nameravam ga ožent.

ninnnaaaaaaaaaa, pa kje si ti bla tako dolgo???????? Sem pogresala tebe in tvoje poste.

Super, da se imas fino

Hmmm, pri nama je bilo tudi komlicirano. Spoznala sem ga kako slabo leto nazaj preko dobre kolegice...pa sva se že takoj na začetku poštekala, vendar on ni hotel resne zveze. Vmes sva imela včasih tudi obdobja, ko sva prekinila stike, a sva vsakič na koncu vedno znova pristala skupaj. Letos poleti, pa sem si rekla, da imam takega odnosa dovolj in sem preprosto šla in res naključno spoznala enega drugega fanta (dobivala sva se na datih, pa med nama se je nekaj razvijalo), a se pri temu nekako ni izšlo, ker ni bilo ne iz moje in ne iz njegove strani "tistega"...seveda je drugi izvedel, da sem spoznala vmes nekoga (sem mu povedala, ker se mi je pač zdelo fer) in nekako je bil videti down tiste dni...ne vem, ali se je pa le meni tako zdelo...no, ko pa sem zaključila tisto "zadevico" s tistim fantom in temu povedala, da sem zaključila, pa sva midva spet nekako našla pot k nama....in od takrat naprej (slaba 2 mseca) je skoraj perfect (če bi bilo perfect, bi mi bilo že čudno) - happy sem kot že dolgo ne in vedno znova presenečena, ker dejansko Njega takega ne poznam (od kje mu vsa ta pozornost in tiste iskrice v očeh....blage nimam)....če bo tako ostalo, bo super. 

skupaj sva hodila že v vrtec in OŠ ... sicer nisva bila na isti srednji šoli, ampak sva pa fajn zabluzila za njegov 16. rojstni dan. potem spet nič - kolega, ki se pozdravljata, nč posebnega ...
potem pa sva kar naenkrat prišla v isto družbo oz. njegova družba se je združila z mojo (če me razumete :P)
pa sva malo spet bluzla tu in tam ... nič resnega.

in spet nič

pol sem pa v začetku letošnjega leta zaključila s svojim bivšim in v procesu prebolevanja sem se ga v Planici napila in sva spet zabluzla. s to izjemo, da tokrat pred vsemi kolegi.
in so vsi začeli navijat in so se šli neke ženitne posrednike, da bi midva prišla skupaj. jaz takrat sploh nisem opazla, da je on zaljubljen vame. in si tudi nikoli nisem predstavljala, da bi midva bila skupaj oz. če bislučajno bila, da bi to sploh funkcioniralo, ker sem ga vedno imela zatipa, ki naj bi bil ful neobziren do punc, pa tak kurbirski, preveč je pil, žural do nezavesti ... v glavnem not for me.
 ko mi je pa začel pošiljati sms-e (druge punce, s katerimi je občasno tako zabluzil, niso dobile niti enega, še njegova bivša jih ni dobila v celi zvezi toliko kot jaz v 1 tednu), sem se pa tudi jaz počasi začela ogrevat za njega ... počasi ...

no, zdaj sva skupaj že več kot pol leta in moram reči, da je tip dream come true and too good to be true.
tako se je spremenil, da je to neverjetno - na boljše, seveda.
vsi se čudijo, kako sem ga spremenila in mislijo, da ga držim na kratko in kontroliram, ampak dejansko je daleč od tega. človek bi si mislil, da je obratno, ampak zdaj on mene vleče domov iz žurov
res, kar ne morem verjet, kako pozoren in ljubeč je ...

čisti dokaz, da ne moreš soditi stvari (ljudi), dokler jih ne probaš (spoznaš).

pa če pomislim, da sem hotela odpovedati tisti izlet v planico ...