Ma dobro, mi je čisto jasno, ker se precej ljudi ne strinja z mojim
razmišljanjem...Če grem malo v podrobnosti, bi rekla takole: neko
načelno spoštovanje do človeka sicer obstaja, ampak jaz govorim bolj o
tistem ko lahko za nekoga na glas rečeš:"Tega pa resnično spoštujem".
Kakorkoli obrnete, si teh besed ne zasluži vsak. In ni tako, da ko
nekoga prvič spoznam, si pa mislim:"Ne, tebe pa ne spoštujem, ker te še
ne poznam". O tem človeku takrat pravzaprav še nimam mnenja. Saj se
hitro izoblikuje, brez skrbi. Spoštujem drugačnost, spoštujem pogum in
ljudi, ki jih ne zanima mnenje okolice, ki so po srcu dobri, ki jih
začutim. Ne morem pa spoštovati npr. nekih prepotentnežev, prenapetih
kolerikov, ljudi, ki trpinčijo svoje otroke in živali, kar tako po
defaultu. Pa so tudi oni ljudje, a ne...