Svoboda v zvezi

Jaz mislim, da je čisto v redu, če gre vsak sam za par dni na dopust,
seveda če se o tem sporazumno domenita in če zaradi tega ni nihče
prikrajšan (recimo, če bi eden od partnerjev imel samo dva tedna
dopusta, pa bi ga hotel preživeti s prijatelji, drugi partner pa bi si
želel preživeti dopust z njim, ampak ga zato ne bi mogel, ne bi bilo
pošteno). Partnerji imajo velikokrat tudi različne interese: npr. če bi
jaz hotela iti na Dunaj za tri dni intenzivno viset po muzejih in če bi
bila kakšna moja prijateljica za stvar, bi bilo to veliko bolje, kot pa
da vlečem s sabo moža. Po drugi strani je on šel že večkrat za nekaj
dni s kolegi kolesarit po Sloveniji, čemur se jaz izogibam v velikem
loku (100-150 km na dan - not for me).

Jaz mu še nikoli nisem rekla da nekam ne sme it sam s kolegi .... saj
sem na kakšen izlet tudi že šla brez njega .... res pa je, da še nikoli
ni predlagal ločenega dopusta .... čeprav mislim da bi tudi to šlo ...
če ima kdaj popolnoma drugačne interese kot jaz a ni boljše da gre npr.
na Češko in se ima super kakšen teden kot pa da se muči z mano nekje
kjer ga nič ne zanima? Sicer pa ima že od začeka vso svobodo ... kar pa
seveda ne pomeni da lahko naredi karkoli brez posledic

sicer pa je zanimivo da ponavadi hočeva viset skupaj .... praktično
povsod ... čeprav sem opazila da se to ne obnese pri nakupovanju
kozmetike .... ne mara kaj preveč mojih izletov v DM  

Meni se zdi zelo pomembno ker sem sama izkusila v svoji zvezi da mora
biti,da si človek mora vzeti tudi čas zase..mora imeti svoje
hobije,svoj mir in partner mora to spoštovati ker drugače se začnejo
iskre kresat!Potem je čas ki ga preživiš z dragim še slajši,ker se
ljubezen itak ne kaže samo s tem koliko sta skupaj!

Midva greva vsako leto tudi na ločen dopust in do zdaj ni bilo nikoli nobenih problemov

Jaz mislim, da je Iree povedala vse. Nima smisla partnerja v nekaj
siliti, če ima do tega res odpor (napr. kolesarjenje). Takrat ni nič
narobe, če nekaj dni preživimo ločeno. Res pa je tudi, da včasih že
zaradi spoštovanja do partnerja velja popustiti - pa ne zdaj v nekih
radikalnih stvareh....govorim o tem, da recimo en mara hribe, drugi
morje, potem pač gresta na obe destinaciji. Saj fajn se imamo zaradi
odnosa, ne zaradi destinacije kot take.



Mene recimo zelo mika potovanje v daljne kraje, moj dragi pa raje
dopustuje kje v bližini. Zato sva šla skupaj v Čatežke toplice, jeseni
pa "mi je dal prosto", da lahko s prijateljico nekam v Karibe pobegnem.



Če bi nekdo velik del dopusta izkoristil s prijatelji, pa to partnerju
ne bi bilo po volji, se je pa po moje za vprašat, kaj sploh veže tak
par.

Kakšna čast! Aja, da
dodam še to: jaz npr. rada kolesarim, ampak nisem pa sposobna prevoziti
po 100 km več dni skupaj, medtem ko moj mož je in ga to tudi veseli. Če
ga ne bi "pustila", da brez mene kolesari tako, kot mu paše, bi ga po
moje kar precej prikrajšala za njegov hobi. Ni res, da bi se moral
močnejši/sposobnejši/hitrejši partner vedno prilagajati počasnejšemu
(recimo tako, da bi na dan prevozil samo 30 km). Tudi sama sem
izkusila, kako je, če je nekdo veliko počasnejši od tebe, ko sem šla s
prijateljico od Bohinjskega jezera k sapu Savici in sem mislila, da bom
vmes znorela, tako počasi se je vlekla (pa je bil to samo sprehod, kaj
bi šele bilo, če bi dejansko šli kam v hribe).

Na splošno se mi zdi pretirano omejevanje v zvezi zgrešeno in ne vem,
koliko ljudi lahko dolgoročno prenese, da jim nekdo kar naprej nekaj
diktira in diha za ovratnik - jaz bi to doživela kot pomanjkanje
nezaupanja in nesproščenost. Kot je nekdo že rekel, kvaliteta zveze ni
v tem, da neprestano bingljaš skupaj (razen v prvih časih
zaljubljenosti do ušes).

Mislim, da je res vse stvar dogovora in hobijev posameznika. Moj fant
gre tudi vsako leto za par dni kolesarit in prevozi 150 in več km na
dan, kar mene niti najmanj ne mika (no, niti sposobna ne bi bila), al
pa gre s kolegi v hribe. Jaz grem pa recimo za kakšen vikend s
prijateljico na morje... Ampak pomembno se mi zdi tudi, da "glavni" del
dopusta preživiš skupaj. Ne vem no, vsaj meni ne bi bilo prav, da še
tisti par prostih tednov, ki jih imava na leto, ne preživiva skupaj.
Sicer je pri nama tako, da imava oba rada potovanja in se vsako leto
odpraviva za kašna 2 ali 3 tedne skupaj na potovanje. Grozno bi se mi
pa zdelo, če bi kdo koga v nekaj silil. Potrebno je pač spoštovati
želje drugega in sklepati kompromise.