Svoboda v zvezi

Se bom kar strinjala z anneto. Pač kak vikend morja s friendi še gre. Se pač sprijaznim.  Ta glavni dopust pa pričakujem, da preživiva skupaj.

 

Sicer pa, ko si v vezi, pač mora biti neko zaupanje in ne moreš nekoga privezat in zapret v kletko.

Se čisto strinjam, da moraš v zvezi puščat svobodo...samo v najinem primeru je tko drugače ker sva skupaj le med vikendi in takrat povsod skupaj lezeva...no mogoče sem tudi zato bolj za skupne dopuste...no čeprav sem mu lani pustila da gre sam na morje z najinimi kolegi, pa me je revež vsak dan po 4x klicov, pa ne vem kolk sporočil napisal...potem je še men mal hudo ratal k sem mu zamorila cev dopust ker nisem šla zraven...uglavnem na koncu je prišel domov, pa čez en teden dobil račun za telefon, pa je pogruntov da bi bilo cenejš če bi me sabo vzelpa še prisegel je da me nikol več ne bo pustil doma

Svoboda v zvezi je zelo pomembna stvar, ampak  jo vsak dojema malo drugače in se je treba uskladiti. Ločeni dopusti, različni hobiji, seveda. Hvala bogu, da ima vsak poleg zveze še svoje življenje in da ga zveza ne pogoltne celega, saj potem izgubi velik del sebe, taka zveza pa ne more funkcionirati dolgo. No, funkcionira že lahko, ni pa ravno osrečujoča... Ni fajn, kadar ljubezen duši, četudi ljubiš, lahko iz take zveze pobegneš.

Mislim, da bi lahko še kaj povedali na to temo.  Koliko časa preživite s partnerjem? Koliko osebne svobode še lahko pogrešamo / se ji odpovemo, da smo lahko z nekom skupaj?

Midva se vidiva vsak drugi dan, ob sobotah pa spiva skupaj in sva še v nedeljo skupaj. Če ga 3 dni ne vidim (kar se na srečo redko zgodi), ga začnem ful pogrešat in sem posledično tečna, slabe volje, živčna,... ker sem nestrpna od čakanja kdaj se bova končno videla. In enkrat sem ful težila po telefonu, no takrat se mi je načrtno nekaj zlagal...ampak samo zato, ker sem bila preveč posesivna...(v prejšnji zvezi sem žal jaz lagala zaradi tega, ker je bil tip velik posesivnež in je bilo že vse narobe, če sem šla na kavo s kolegico)...torej osebna svoboda je zelo pomembna, če je nimamo, nas zveza začne dušiti in se odmikamo stran. MHO.

Mi2 se vidiva skoraj vsak dan, vendar med študijem malo manj....ob petkih greva vsak s svojimi prijatelji ven, ob sobotah pa sva skupaj, tudi ob nedeljah....drugače se mi zdi pa totalno bedno, da nekatere ženske prepovedujejo tipom (možu), da hodijo s prijatelji na pivo al pa kavo....vsak mora imeti prijatelje....jz vsaki, ki zarad fanta zapusti prijateljice rečem: prijatelji ostanejo, ljubezen pa gre....

So določene stvari, o katerih se lahko pogovarjaš s prijateljicami, s fantom se pa ne moreš. Saj veste, ženske zadeve, malo neškodljivega opravljanja, kozmetika, diete & stuff... Zato so prijatelji gotovo nenadomestljivi. V vsaki zvezi se občasno kaj zalomi, takrat je dobro, da imaš koga, ki te izvleče ven iz slabe volje, s komer se lahko pogovoriš - no, tukaj spet nastopijo prijatelji.

 

Sama sem zgleda človek, ki rabi veliko prostora zase. Čudno mi je kadar ves prosti čas preživim s fantom, enostavno moram biti tudi sama. Drugače se mi zdi kot da izgubljam del svoje osebnosti, če nimam časa za hobije, druge ljudi, ali pa samo zase. Le moj dragi mora še to doumeti, da to ne pomeni, da ga nimam rada...