Gibanje Mi smo univerza

Sama sem bila v štartu proti zasedbi saj mi ni bilo všeč, da bodo odpadala predavanja in na splošno nimam ravno nekega revolucionarnega duha in mi ta nasilni vdor ni pretirano všeč in sploh sem se s Kordišem veliko prepirala. Potem pa sem ugotovila, da je ideja v osnovi dobra le način napačen in da lahko največ storim, če sem zraven in od znotraj opozarjam na napake.

Glede načina je pač dejstvo, da so se 2 leti pogajali pa se ni zgodilo nič, študijski proces so prekinili ravno zato, da ljudi nekaj zmoti, če bi bili ne moteči jih nihče ne bi poslušal. Problem je v temu, da seveda nimajo taktike in da bi morale bit te stvari, ki smo jih delali ta teden narjene že pred zasedbo. In strinjam se, da je informiranost med študenti katastrofalna.
Skratka nisem proti zasedbi v osnovi je ideja dobra ampak mislim, da bo potrebnih še kar nekaj neuspelih poskusov, da bodo stvar naredili tako kot je treba.

Študij je slab, znanja vedno manj- ker ni časa, ker so vse skrčli, šolstvo postaja ekonomska kategorija itd.
Mislim, da ni problema v tem, da je toliko družboslovnih in humanističnih fakultet, dejstvo je, da če služb ni jih ni, ne za humaniste ne za naravoslovce. Če dam primerjavo z avtobusom, če gre na avtobus lahko le 50 ljudi, na postaji pa jih čaka 100 jih bo 50 pač izviselo ne glede na to kdo so in kaj so. In včasih so bile fakultete večinoma humanistične pa ni bilo problemov z zaposlovanjem teh ljudi.
Šolnina ni nikakršna rešitev, jaz bi predlagala sprejemne izpite. Mislim o tem se da v nedogled razpravljat jaz sem povedala le svoje skromno mnenje.

No, to je tudi res, da se da o temu razpravljat večno... In pa da s samimi razpravami ne bomo nič dosegli.
Malo prej sem po radiju poslušala ravno del oddaje o zasedbi in je bilo na momente res smešno. Neka profesorica Barbara P????... iz oddelka filozofije je govorila tako prazen nič, da je bilo groza poslušati.
Zelo lepo je povedal nek študent matematike (se mi zdi), da so na njihovi fakulteti bolonjsko reformo izkoristili in sistem učinkovito preuredili ter da niso imeli problemov s tem. To pa se na FF-ju absolutno ni zgodilo. Zdaj se pa profesorji kar pridružujejo študentom pri protestu proti bolonji.
Ne spomnem se točno kdo so bili govorniki v oddaji, ampak, če se ne motim tako zgoraj omenjena profesorica in še nekdo sta kritizirala plačljive doktorate na FF. Res so dragi. Ampak zakaj bi država finansirala slehernega diplomanta, da postane še doktor. Kaj ti bo doktorat iz filozofije ali zgodovine, če nimaš še niti enega leta delovne dobe? Mislim, da je rektor celo primerjal koliko denarja država porabi za osnovnošolca in študenta....Mislim, da sploh ni primerno primerjat ti dve vsoti. Ker je velika razlika med osnovnošolcem in študentom. Vem, da sem precej časa nazaj (res precej) brala, da se za vrtec plača res ogromno denarja in da morajo to dati starši iz lastnega žepa... Doktorati pa naj bodo zastonj... Meni se zdi to res absurdno.
Tudi če neustanavljanje novih univerz ne bo rešilo problema brezposelnosti ali kvalitete študija in študentov (čeprav se meni zdi, da bi ga delno) , je ustanavljanje novih univerz nesmiselno, ker ne prinaša nobenih koristi... je zguba državnega denarja. Pač v takšnem kriznem času je res potrebno biti racionalni.
FF je pa pač problem zase. Po moje je FF glede organizacije en med slabšimi faksi na univerzi. Sploh se ne dela nobene selekcije med profesorji. Programi so stari, tako, da me kdaj začudi, da nimamo še kakšnih temeljev marksizma ipd.
Pri večini faksov pa so ob prihodu bolonje kar spuščali študente brez nobenega znanja naprej, naprej, naprej...

Ne poznam nobene Barbare na našem oddelku... Ja saj za to gre treba je opozoriti predvsem profesorje naj nekaj naredijo glede bolonjskega sistema, pri nas so študij filozofije čist uničili, dejstvo je, da se pač vse filozofije ne da predelati v 3 letih naj se skoncentrirajo na osnove lepo po vrsti antična filozofija, srednjeveška, novoveška, nemška klasična, francoska itn. Pa naj se na drugi stopnji dela estetiko, fenomenologijo, religijo, mojo predrago psihoanalizo itn. Ne pa da imam jaz v prvem letniku fenomenologijo, nemške klasične pa sploh nimam!
Tudi meni se zdijo nove fakultete popolnoma ne potrebne in tudi novi programi zakaj potrebujemo enopredmetni študij sociologije kulture saj je na FDV kulturologija...
Prav nič pa se ne strinjam s plačevanjem ne vrtcev in ne doktoratov... Naj se omeji število doktorantov ampak ne z denarjem 10.000 evrov za doktorat? Jaz tega ne bi zmogla... Naj vzamejo ne vem 2 doktoranta na leto za vsako smer in to je to, najboljša dva seveda, ki bosta potem delala kot asistenta ali raziskovalca al naki... Samo naj ne omejujejo spet na podlagi teme, ki naj bi bila družbeno koristna al neki, kar ustreza kapitalističnemu svetovnemu sistemu.
No pa mogoče še ena moja mala pripombica jaz osebno študiram filozofijo in sociologijo, ker me res zanimata, popolnoma vseeno mi je če na koncu delam v trgovini za blagajno ali kaj podobnega, rada bi le znanje.

Pa še nekaj malega o izkoriščanju študija za napotnice ipd. Država bi to lahko ustavila pa ni... Zakaj? Ker je to manjši strošek kot če bi te ljudje bili na zavodu za zaposlovanje in dobivali socialno.

Ko je ravno Summertime omenila nesmiselnost predmetnika, naj še sama dodam svojo izkušnjo s kulturologije. Zdaj sem na podiplomcu, kjer se mi zdi predmetnik še v redu zasnovan, medtem ko je bil na dodiplomcu v marsikaterem pogledu zgrešen. Pustili so 8 obveznih predmetov in 4 fakultativne izbirne (da so zapolnili 12 mest v predmetniku), zaradi česar smo nekatere naše kulturološke teme obdelovali zelo površno (npr. en semester za socialno in politično antropologijo ali psihoanalizo in kulturo je čisto premalo), sem pa zato preposlušala vse sociološke (izbirne) predmete. S tem smo povsem izgubili fokus svojega študija in nič drugega ni krivo kot bolonjska reforma.

No glede vpisnine gre tudi za to, da imate pri vašem študiju veliko tehnologije ipd. in je potrebno tudi za to več plačat...
Pri nas so najbolj glasni najboljši študentje, te ki največ delajo pri zasedbi so tisti s povprečjem okoli 10 in vsekakor imajo ogromno znanja in teoretičnega ozadja. Jaz se z njimi niti slučajno ne morem kosat, ker se na spolšno ukvarjam bolj s sociologijo spola in psihoanalizo in ne toliko z ekonomijo, politiko ipd.
No seveda bi bila srečna, če bi dobila službo iz tega področja (čeprav bom vrjetno nadaljevala študij bolj v smeri psihologije in tam je tudi več možnosti za zaposlitev) hotela sem le rečt, da ne študiram zaradi poklica ampak zaradi znanja.

Jaz sicer nimam osebnih izkušenj s protestniki, se mi pa zdi, da so za izboljšanje kakovosti študija pomembne naslednje točke:

1. Takoj ukiniti sistem habilitacije in rednih profesorjev. Tudi najbolj prestižne univerze (Harvard, Oxford, Cambridge, ETH itd.) na svetu ne poznajo doživljenjskega mandata profesorjev (no, morda so pa ravno zato prestižne in ne žnj kategorije, kot slovenske), vsaj ne kot nosilcev predmeta. Omejitev sta dva mandata, se pravi 8-10 let, potem pa mesto nosilca prevzame nov profesor. Določeni profesorji, ki so res strokovnjaki v svoji stroki in imajo tudi v svetu velik ugled, imajo potem lahko občasna predavanja, delavnice, diskusije itd. s študenti, vsekakor pa za to ne dobivajo polne plače (khm, Žižek, khm).
Vsaj na našem oddelku je 4-5 profesorjev (od osmih), ki so na tem mestu že dvajset let. Polovica od teh, jih v dvajsetih letih ni bila sposobna spacati skupaj ene skripte za študente, which brings me to my next point:

2. Vsak visokošolski profesor bi moral ob nastopu mandata imeti pripravljeno skripto in jasen učni program.

3. Profesorji na fakulteti bi morali obvezno opraviti vsaj enoletni pedagoški/andragoški/didaktični "tečaj" s prakso. Prav nič mi ne pomaga, če je nekdo genij na svojem področju in mu habilitacijske točke čez ušesa ven gledajo, če tega znanja ne zna ustrezno in na nivoju predstaviti študentom.

4. Rezultate vsakoletne ankete o kakovosti študija in delu profesorjev bi morali javno objaviti, če ima profesor dve leti zapored slab izid, se prekine njegovo delovno razmerje.

5. Prva in edina naloga pedagoških delavcev na univerzi je podajanje znanja in izobraževanje študentov. Pisanje člankov, letanje po drugih univerzah itd. pa lahko izvajajo v svojem prostem času (in ne obratno). Abotno se mi zdi, da ima precej visoko plačo profesor, ki ima 6 ur predavanj na teden, potem pa moramo študenti prosjačiti, če lahko ima govorilne ure recimo dvakrat na teden. Pa kot sem že omenila, so ti ljudje profesorji že dvajset let, tako da nimajo nobenih sprotnih priprav, moje področje študija pa ni takšno, da bi se dogajale kakšne velike spremembe (kot predvidevam, da se dogaja na računalništvu, kemiji, farmaciji, medicini itd., kjer se izumljajo novi postopki in dognanja.)

6. Šolnine se meni zdijo dobra ideja ob predpostavki, da vsak študent, ki je sprejet na fakulteto v prvem letniku dobi "državno posojilo" za to šolnino. Če obveznosti opravi, se mu ta šolnina prenese v naslednji letnik itn. in če študij zaključi v doglednem času, dobi to vsoto povrnjeno, s čimer potem državi vrne prvotno "posojilo" iz prvega letnika. Če obveznosti ne opravi, vrača dolg državi in plača naslednji letnik sam.

7. Obvezno bi bilo potrebno zvišati standard in omejiti vpis na univerzo in visoke šole. Ni normalno, da več kot polovica vseh mladih rine na gimnazije, potem pa nič od njih.

8. Bolonja je pri nas zasrana zato, ker so (vsaj na našem oddelku) vzeli stari program, ga preimenovali in malo obrezali in temu rekli "bolonjski program". Programe in osebje bi morali temeljito spremeniti, pa bi bilo veliko bolje.

Uf. I talk too much.

Samo mini pojasnilo glede Žižka on dobiva plačo za raziskovalno delo, ki ga opravlja tako kot mora... 

Kolikor vem, dobiva od FF precej visoko plačo, ima eno predavanje na leto, sicer pa potuje po svetu in "predava", piše knjige, recitira poezijo itd. Če se temu pri filozofih reče raziskovalno delo, OK. Morda je treba tudi to redefinirati. Zame je pojem raziskovalnega dela v imenu neke ustanove to, da ima ta ustanova in širša javnost od tega neko korist. Od Žižka je nima nihče (IMHO), razen njega samega. Lahko pa se prekvalificira v svobodnega umetnika in na svoje stroške počne kar želi, FF pa naj mu v obliki honorarnega dela plača tisto eno predavanje.

MeiMei zelo dobro napisano
Meni se tudi zdi, da so eden ključnih problemov profesorji. Jaz npr. sem bila v celem letu na govorilnih moje mentorice le enkrat, ker enostavno vedno odpadejo. Nobenega pa to ne moti. Pred leti, ko so na našem oddelku iskali profesorja so šli dobesedno potegnit enega "iz naftalina", namesto, da bi dali komu drugemu možnost. Na tiste ankete se pa itak požvižgajo. Nekateri res niso primerni kot predavatelji. Mislim, da je situacija glede bolonje na FDV in večini drugih fakultet neprimerljivo boljša kot na FF.
Ne vem kdo so pobudniki in voditelji te zasedbe, ampak v vseh letih, ki sem bila na FF-ju, sem se vedno čudila, kako so marsikdaj ta najbolj glasni in "angažirani" pri kritiziranju ravno taki, ki se študijsko niso niti najmanj izkazali. Pa ne le pri izpitih.

Samo ena pripomba. Na filozofski fakulteti je 21 oddelkov. Naš oddelek je zelo dobro urejen, večjih težav nimamo. Toliko da si ne bo kdo mislil da je cel faks slab.

Pri vsem tem razpredanju pa nihce ni omenil, da te na faksu zafilajo s teorijo, obvezne prakse pri potencialnem delodajalcu pa ni skor nikjer. No, jst ne vem sicer kako je na FF, FDV itd, kje bi lahko delali prakso, vem pa za pravno fakulteto. Ko prides s faksa ne ves nit tozbe napisat, brez izkusenj te noben ne povoha, nafilan si z neko teorijo, v bistvu pa se ti ne sanja. Kar se tice mene, bi morali tud o tem razmisljat.

Se pa strinjam s sprejemnimi izpiti. Folka k studira in porablja proracunski kes je enostavno prevec, od nekaterih nic ni, po diplomi pristanjo na zavodu za zaposlovanje, hkrati pa kronicno manjkajo mehaniki, cevljarji itd. S sprejemnimi izpiti bi se izkazalo, ali si zrel za faks in mislim da clovk ki bi se prebil skoz, ne bi lih bluzil v tri dni