Jaz sicer nimam osebnih izkušenj s protestniki, se mi pa zdi, da so za izboljšanje kakovosti študija pomembne naslednje točke:
1. Takoj ukiniti sistem habilitacije in rednih profesorjev. Tudi najbolj prestižne univerze (Harvard, Oxford, Cambridge, ETH itd.) na svetu ne poznajo doživljenjskega mandata profesorjev (no, morda so pa ravno zato prestižne in ne žnj kategorije, kot slovenske), vsaj ne kot nosilcev predmeta. Omejitev sta dva mandata, se pravi 8-10 let, potem pa mesto nosilca prevzame nov profesor. Določeni profesorji, ki so res strokovnjaki v svoji stroki in imajo tudi v svetu velik ugled, imajo potem lahko občasna predavanja, delavnice, diskusije itd. s študenti, vsekakor pa za to ne dobivajo polne plače (khm, Žižek, khm).
Vsaj na našem oddelku je 4-5 profesorjev (od osmih), ki so na tem mestu že dvajset let. Polovica od teh, jih v dvajsetih letih ni bila sposobna spacati skupaj ene skripte za študente, which brings me to my next point:
2. Vsak visokošolski profesor bi moral ob nastopu mandata imeti pripravljeno skripto in jasen učni program.
3. Profesorji na fakulteti bi morali obvezno opraviti vsaj enoletni pedagoški/andragoški/didaktični "tečaj" s prakso. Prav nič mi ne pomaga, če je nekdo genij na svojem področju in mu habilitacijske točke čez ušesa ven gledajo, če tega znanja ne zna ustrezno in na nivoju predstaviti študentom.
4. Rezultate vsakoletne ankete o kakovosti študija in delu profesorjev bi morali javno objaviti, če ima profesor dve leti zapored slab izid, se prekine njegovo delovno razmerje.
5. Prva in edina naloga pedagoških delavcev na univerzi je podajanje znanja in izobraževanje študentov. Pisanje člankov, letanje po drugih univerzah itd. pa lahko izvajajo v svojem prostem času (in ne obratno). Abotno se mi zdi, da ima precej visoko plačo profesor, ki ima 6 ur predavanj na teden, potem pa moramo študenti prosjačiti, če lahko ima govorilne ure recimo dvakrat na teden. Pa kot sem že omenila, so ti ljudje profesorji že dvajset let, tako da nimajo nobenih sprotnih priprav, moje področje študija pa ni takšno, da bi se dogajale kakšne velike spremembe (kot predvidevam, da se dogaja na računalništvu, kemiji, farmaciji, medicini itd., kjer se izumljajo novi postopki in dognanja.)
6. Šolnine se meni zdijo dobra ideja ob predpostavki, da vsak študent, ki je sprejet na fakulteto v prvem letniku dobi "državno posojilo" za to šolnino. Če obveznosti opravi, se mu ta šolnina prenese v naslednji letnik itn. in če študij zaključi v doglednem času, dobi to vsoto povrnjeno, s čimer potem državi vrne prvotno "posojilo" iz prvega letnika. Če obveznosti ne opravi, vrača dolg državi in plača naslednji letnik sam.
7. Obvezno bi bilo potrebno zvišati standard in omejiti vpis na univerzo in visoke šole. Ni normalno, da več kot polovica vseh mladih rine na gimnazije, potem pa nič od njih.
8. Bolonja je pri nas zasrana zato, ker so (vsaj na našem oddelku) vzeli stari program, ga preimenovali in malo obrezali in temu rekli "bolonjski program". Programe in osebje bi morali temeljito spremeniti, pa bi bilo veliko bolje.
Uf. I talk too much.
