Finance v partnerski zvezi

meni se zdi pri poročenih parih oz. družinah edino smiselno približno tako, kot je travica napisala  približno tako je tudi pri nas ... v glavnem skupna blagajna.

 

pri študentskih parih, ki skupaj živijo v študentskih sobah, se mi zdi smiselno, da se stroški delijo, saj sta oba v približno istem finančnem položaju.

 

pri parih, kjer je finančni položaj očitno drugačen, da je eden zaposlen in ima super prihodek, nekdo drug pa s štipendijo ali pa še s tem ne, je verjetno veliko lepše, če tisti, ki je finančno bolj močan, večkrat plača ...

 

najbolj brez veze se mi pa zdi, da gre par na pijačo in potem, ko je treba plačat, potegne vsak svojo denarnico ven in plača svoj sok  in potem isto pri vseh vstopnicah in pri vsem ostalem. no to mi res ne deluje nič parovsko (ko plača enkrat eden, drugič drugi, je še malo drugače, pa tudi ne, da se prav šteje in računa, kdaj je kdo kaj plačal ... ampak da pa vsak svoje plačuje )

 

približno enako se mi zdi pa tudi pri prijateljskih pijačah ... ni mi všeč, da s prijateljico recimo plačava vsaka zase, veliko lepše je, če enkrat povabi ena in plača in drugič povabi druga in plača ... oz. če ena večkrat vabi potem seveda kakšno povabilo plača tudi tista, ki ni vabila ...

ja, to je pa potem drugače, če nekateri "pozabljajo"

Glede tega konkretnega deljenja plačila v posamezni situaciji se strinjam z gito,

meni tudi ta način plačevanja ni všeč, da se folk - skupina prijateljic, npr.- v kakem lokalu potem matras tem, da zdeli znesek na več delov.

 

Ko sem živela z bivšim, sva si najemnino in ostale stroške bivanja delila na polovico, kar je dejansko pomenilo, da sva pač oba dala na kupček gotovino in jo potem "dala naprej"...

Večje nakupe v trgovinah sva krila izmenično (ponavadi 2x mesečno opravila večji nakup), vmes pa kakor kdaj, s tem se nisva obremenjevala.

Naj še povem, da sem kot študentka takrat skoraj redno delala in je bil moj dohodek približno enak njegovemu končnemu izplačilu plače.

Ko si je pa on recimo zaželel kako napravo (hišni kino, hifi, fotoaparat), do katere meni ni bilo, si jo je pač kupil sam, ne vem zakaj bi jaz tu prispevala zraven, ker stvari nisem potrebovala. In obratno - za svoje kaprice ne pričakujem, da mi bo partner pomagal pri nakupu.

 

Ne vem, meni ideja o popolnoma skupnih financah ni najbolj všeč, imam pač še vedno rada da popolni nadzor nad svojo plačo in nima to veze s partnerskim odnosom samim...

tudi mi ni problem partnerju pomagat v slučaju finančne stiske, če mu lahko - v tem primeru mi na kraj pameti ne bi prišlo, da bi potem pričakovala kakšno vračilo ali kaj podobnega...

 

Doma pri nas recimo za finance skrbi eden od staršev, drugi je glede tega bolj kot ne pasiven, vse prepusti drugemu - tudi svoj denar, pač sta oba pooblaščena za oba računa in to mi ful ni všeč, ne želim nikoli imeti takega odnosa...

 

 

Kaaaaaj??? Doktorsko dizertacijo že pišeš? Svaka čast! Jaz sem pa mislila da magisterij delaš.

Ja, verjetno, čeprav mene ta vidik čisto nič ne skrbi, ker s sedanjim partnerjem ne nameravava imeti otrok.

 

ampak tale je bila pa dobra fora (v mislih sem  besedo "celo" narobe naglasila)!

Jaz sem bila z enim bogataškom, ki je bil ful za enakopravnost. Kar je pomenilo, če si jaz ne morem plačati dragega dopusta, bo šel on pač sam, če si ne morem privoščiti večerje v dragi restavraciji, naj ne jem. In jaz naj bi bila enkrat mati njegovih otrok? Denarja ne bi nikoli posojal, ni pa bil problem sposoditi si od mene. Za rojstni dan sem mu kupila drago darilo, on pa je na mojega lepo pozabil. Posledično je moje mnenje, da naj imata partnerja enak standard. Če je eden bogat drugi pa komaj shaja menda ne bo na reveža prevalil stroškov? Če bi bila z bogatašem me ne bi prav nič motilo, če bi stroške kril on, jaz pa bi svojo plačo porabila zase. Moji niso bogati jaz pa sem na faksu trdo delala, da bo moja plača enkrat solidna. Če je nekdo nekaj podedoval, se ne bom na vse pretege trudila mu dokazati, da sem enako vredna, kot je on s tem, da bom hotela vse enako prispevati. Ravno tako ne bi dopustila, če bi želel zaradi večje ekonomske moči še kakšno drugo prevlado. Se mi pa itak dogaja, da po tisti izkušnji bežim stran od bogatih moških, razen seveda, če je denar zaslužil sam. Imam raje realnega človeka, ki ve, kaj je življenje. Rekla bi, da naj vsak prispeva po svoji moči, s tem da če gre za približno enaka finančna deleža, bi zagotovo del svojega denarja hotela imeti samo zase.

Sem že drugič v skupnem gospodinjstvu in obakrat je način, kolikor kdo lahko, deloval. Trenutno to izgleda tako, da njemu trgajo ogromen znesek "skupnega" kredita, poleg tega plačuje tudi tekoče stroške za hišo. Jaz načeloma skrbim za kozmetiko/čistila, del špecerije, del bencina, cigarete za oba, internet, TV in marsikateri kos garderobe za oba. Sproti usklajujeva tako da da tisti ki ima več na računu - za izlete, kosila zunaj, pijačke ipd. Jaz dobim plačo v začetku meseca, on 15. in tako poflikava. Za avtomobile načeloma skrbiva vsak za svojega, a le načeloma, to ne pomeni, da če meni zmanjka za registracijo ga ne bomo registrirali. Če nisva na tesno, si vsak privošči svoje male stvari - jaz nepotrebno kozmetiko in materijale za ustvarjanje, on razna orodja in ne vem katere še "moške" stvari. Del denarja, ki ostane (kar je, ja, redko ) ali je dodaten (honorarji, regresi, božičnice) dajeva na skupen kup, ki ga trošiva za večje nakupe npr. kos pohištva, materijali za hišo, delavci, počitnice...

 

Na kratko, imava sicer ločene račune, a v bistvu skupen proračun.

Jaz sem tudi za, da se deli..no vsaj midva s fantom imava tko pošlihtan, da če se kaj skupnega kupuje, al pa za morje, da vsak polovico plača, pa čeprav sem študentka on pa zaposljen. Drugač pa v prihodnosti bo pa denar skupen, ker znam jaz bolj z denarjem razpolagat, kot pa on in mi tako tudi že sedaj take finančne stvari prepusti.