irmica saj iz samega zapisa, ne vemo kaj ga je bolj prizadelo - da je bil prevaran ali da njegov oče vara mamo
(kar je odvisno od tega v kakših odnosih je s starši). Sama vem, da bi me v tem primeru bolj bolela prevara člana družine kot pa partnerja. Verjamem, da ni lepo biti prevaran, vendar po 20-30 letih zakona, je verjetno še veliko težje sprejeti prevaro v družini - če gledam s stališča njegova mame, ki verjame, da očeta RES pozna in da tega ni sposoben
(izkučujem možnost, da sta dogovorjena za tak odnos, saj sama nisem pristaš tega). Če gledam s stališča otrok, bi se sama spraševala, kako mi lahko nekdo govori, da je treba biti pošten, iskren in podobno, če sam ni takšen. Sama verjetno ne bi verjela več očetu. Bi pa verjetno prej pozabila na to kot mama, saj z njim ne bi spala v isti postelji in ne bi o tem razmišljala.
Z
MeiMei se strinjam, da z pogovorom s punce veliko ne bo dosegel. Glede na to, da je starejša od njega (se pravi 25+), je verjetno pričakovati od nje odgovornost in resnost, kar pa glede na to, kar se je zgodilo, punca nima. Punca je pač takšna in kljub pogovoru, jo bo verjetno težko razumel, zakaj ga je prevarala.
Dodajam
(videla, da je MeiMei že vmes odgovorila): Se popolnoma strinjam z vsem, kar je MeiMei dodala

Tudi sama bi predlagala, da če že, naj oče pove mami, da jo vara (saj bi verjetno ona malenkost lažje to sprejela, če bi zvedela od njega kot od nekoga tretjega). To so res težke zadeve, saj se postavlja cela družina pod vprašajem. Sama bi, če se le da, to ohranila med družinskimi člani in ne razglašala naprej - v primeru, da bi se mama in oče dogovorila, da se ne bosta ločila in bi živela skupaj naprej. V nasprotnem primeru bi pa itak ljudje sami videli, da je nekaj narobe, ker bi živela ločeno in ni več mogoče skrivati.