skyle je napisal/aAhaa, jaz sem ap mislila da je prav obratno - da je margarina bolj zdrava, ker je rastlinskega izvora in ker se mi zdi da tako prmovirajo (da ima dodane omega maščobe, pa kak vitamin ipd.) Hvala še 1x!
Problem ni v rastlinskem izvoru, pač pa v predelavi maščob rastlinskega izvora - margarine so večinoma hidrogenirane, zaradi česar vsebujejo trans maščobe, ki so še bolj škodljive kot nasičene maščobe, ki so živalskega izvora (seveda pa tudi s temi ne gre pretiravati).
Nekaj primerov:
Navadno sončnično olje (belo, jedilno, rafinirano olje). Je zdravo? Ni - zaradi rafiniranja. Pri rafiniranju (visoke temperature) se tvorijo toksične snovi, ki dokazano škodujejo zdravju. Ne glede na to, na kak način ga uporabljamo v prehrani, ni zdravo, saj smo že iz trgovine v steklenici prinesli škodljive snovi.
Visokokakovostno hladno stiskano olje (npr. hladno stiskano sončnično). Je zdravo? Ker je bilo hladno stiskano, je njegova sestava bolj ali manj nespremenjena in je iz tega vidika zdravo. Ga torej lahko segrevamo? Ne, ker bomo zaradi visokih temperatur sami poslabšali sestavo.
Kaj pa olivno olje, ki se velikokrat poudarja kot primerno za pečenje? Večinoma kupujemo hladno stiskano olje, čeprav obstaja tudi rafinirano (temu se izogibajte, poleg slabše sestave je tudi okus neprimerljiv). Je primeren za peko? Recimo temu, da je bolj primeren kot druga rastlinska olja, ni pa primeren. Z drugimi besedami, bolje je peči na olivnem kot na kakšnem drugem olju, vseeno pa se s segrevanjem njegova sestava malce poslabša. Največ koristi bomo od njega imeli, če ga bomo jedem dodajali na koncu.
Tudi za arašidovo olje velja podobno prepričanje - da je primerno za cvrtje. Ni primerno, je pa primernejše kot kakšno drugo olje.
Kokosovo maslo - kaj je z njim? Je rastlinskega izvora (itak ;)), vendar je njegova sestava popolnoma neprimerljiva z večino drugih rastlinskih virov. Vsebuje bolj ali manj samo nasičene maščobe, ki so pri segrevanju stabilne (sestava se ne spreminja) in iz tega vidika primerne za segrevanje. Prinašajo pa nekatere druge tegobe, zato je tudi pri njih potrebna zmernost.
Kako v praksi? Za peko uporabljajte minimalne količine navadnega ali kokosovega masla, medtem ko kot dodatek jedem uporabljajte nepredelana rastlinska olja, sploh taka, ki vsebujejo veliko omega 9 maščob (olivno, lešnikovo, makadamijino olje; omega 6 tako ali tako prednjačijo v večini druge rastlinske hrane, ki vsebuje maščobe). Dodajajte jih na koncu jedi, npr. ko so ribe že pečene, na solato ... če ne gre drugače, za peko raje kot sončnično olje uporabite olivno. Vendar pa raje kot olivno uporabite kokosovo (ali navadno) maslo
. Do kokosove maščobe še nisem prišla. Nima pa nobenega okusa po kokosu ali kaj takega. Kar se tiče cene: kokosove maščobe porabiš precej manj kot ostale npr.
