... drugi nižji prag bolečine, morda krivi naši geni. Raziskovalci so o raziskavi, v kateri je sodelovalo kar 2721 oseb, povedali: "Ta raziskava je zelo pomembna, saj nam je dala objektivne razloge, zakaj imajo ljudje različne pragove bolečine. Ko ugotovimo, ali ima določena oseba te štiri gene, lažje razumemo njeno dojemanje bolečine," je povedal avtor študije, dr. Tobore Onojjighofia, sicer član ameriške akademije za nevrologijo.
V raziskavi so ljudem, ki so imeli diagnosticirane kronične bolečine in so za blaženje bolečin uživali opiate, ocenili prisotnost določenih genov. Ti geni so COMT, DRD2, DRD1 in OPRK1. Udeleženci so morali tudi oceniti svoje prenašanje bolečine na lestvici od 1 do 10 (1 – najblažja bolečina, 10 – najhujša bolečina). 9 odstotkov sodelujočih je imelo nizek prag bolečine, 46 odstotkov zmeren in 45 odstotkov visok prag bolečine.
Raziskovalci so ugotovili, da je bil gen DRD1 veliko bolj prisoten (za 33 %) v skupini z nizkim pragom bolečine kot visokim, pri ljudeh z zmernim pragom sta bila najbolj prisotna gena COMT – za 25 % in OPRK za 19 % bolj kot pri skupini za najvišjim pragom bolečine. "Kronične bolečine močno vplivajo na naše vsakdanje življenje in odkritje genov, ki vplivajo na dojemanje in prenašanje bolečine, je lahko ključ za odkritje novih terapij ter v pomoč zdravnikom, da bodo bolje razumeli dojemanje bolečine svojih pacientov."
