Za eno noč....

Imam močne dvome da se niso obremenjevale.

Nimfomanke namreč ne obstajajo, razen če govorimo o resni duševni bolezni.

 

Še en namig: Kaj pa biološka ura?

ženske imam namreč razmeroma omejen čas reprodukcije če želimo zdravo in brez težav donositi otroka, moški ga brez problema naštima pri 45idesetih. Smo že zaradi tega omejene pri svobodnejši spolnosti in morda zato vedno pričakujemo razvoj dogodkov?

Potem gre za popolno naravno disriminacijo in ne bomo nikoli enakopravne s tega vidika...

Spela, morda te pa še prepričam jih imam še poln rokav argumentov namreč.

Gita

 

Če je že narava tako naredila, pol zakaj silimo v enakopravnost, saj jaz tudi ne razumem popolnoma feministke.

 

Iree, mene pa že en fejst flirting pogled tako zmede da sem že poročena v glavi, tako da ONS pri meni nikakor ne bi šel skozi brez pričakovanj.

Poleg tega se ONS lahko zgodi ravno zaradi pričakovanj in upanja. Ali je potem odvisno od moškega, če bo razmišljal po ustaljenem kalupu lahke ženske ali ga bo njena svoboda prevzela in njena pričakovanja bodo s tem uresničena.

Kako zdaj moški razmišljajo, so oni dovolj svobodni da bi bile me lahko svobodne.

Jaz osebno tudi nisem za enonočne avanture, nisem nikoli niti poskusila prakticirat. nevem, mogoče gledam na vse skupaj preveč čustveno in si kaj takega nebi mogla privoščit.

 

Redki pa so moški, ki na tako žensko gledajo kot na sodobno....

Hmm dobro vprasanje gita.

S prijateljem se iz enonočnega srečanja začnejo ponavadi razvijat kar pogosta srečevanja...možno, da se potem iz tega tudi  razvije kaj globjega.

Ja z prijateljem zna biti zanimivo, sam pomoje v vsakem primeru "uničiš" prijateljstvo in nasplošno zna biti še bolj burno kot z neznancem ali znancem, pol se nam šele začne mest....

 

Tudi jaz dvomim da kteri moški gleda na to kot na neke vrste emancipacijo in da je stereotip tako zakoreninjen, da je možno da so tako non chalance po ONS enostavno ker jih ženska ne zanima več, ker se je tako enostavno predala. Morda se tega niti ne zavedajo, ker je tako zakoreninjeno v podzavesti.

 

Sicer pa čakam da bo kak dečko kej povedal, tukaj jih napadam s škartoci na glavo ipd....hehehehe 

Jaz sem imela obdobje ko mi ONS ni bil noben problem, še manj pa sem kasneje mislila na te moške. Dejansko je bila res le avantura. ženske smo dokaj čudna bitja, in če ti ni do tega tipa, recimo da ti je luškan, se pa zavedaš da z njim kaj resnejšega ne boš mogla imet, oz. ni primeren zate je to odlična rešitev. Je pa seveda treba bit pazljive ker hitro te imajo za lahko, pa kljub temu da nisi, ampak v tistem trenutku si samska in ti pač paše seks. S prijateljem pa je zelo bolj komplicirano ker reskiraš prijateljstvo. Ker če eden je čustveno vpleten, drugi pa ne gre prijateljstvo po gobe.

No Glory, zdaj si me pa opogumila...:)

Jaz sem tudi imela obdobje..ko sem bila sama in pač potrebe in nagoni ne izginjajo sami od sebe, in sem najbližje ONS varianto "prakticirala" s prijateljem...jau kako me je medlo, pa še zdaj imava čisto en poseben odnos, ki me še vedno mede. naspošno sem čisto zmedena v glavnem, pa nisem nek hyper čustven človek, kar se tiče medčloveških odnosov, vseeno ni šlo nikoli skozi brez pričakovanj...

 

Konec koncev sprejemam dejstvo da če greš v ONS z pripravljenostjo da je to pač tko, verjetno ne neguješ pričakovanj. Ampak zgolj golo zadovoljevanje potrebe pa spet ne more biti, mislim da sam veliko pomeni tudi sama človeška bližina...če ne bi vse dildote imele za krizne čase:)hehehehehe. in ravno zaradi te bližine je večja verjetnost da bomo negovale pričakovanja, saj ne objektiviziramo toliko nasprotni spol.

Jaz sem proti ONS, pa če odmislim vse čustvene zapreke, je tu nevarnost različnih bolezni. Po drugi strani pa lahko je meni govoriti, ker imam že toliko časa fanta, da ne vem kako je biti brez seksa.

Drugače pa: če ne bi bilo fovšije bi bilo seksa za vse dovolj

Firbček