ONS....mmmm...mam en kup žgečkljivih spominov na te dogodke.
Do 25 leta sem bila stalno v resnih zvezah in sploh zadnja je bila s seksualnega vidika bolj bohpomagi, kljub mojim predlogom, pobudam, ni blo nič eksperimentiranja...ko sem predlagala analno, ga je skor kap, ko sem rekla, da naj me z roko draži, je zgubu kompas.
In vedno sem se spraševala..a to je to? to je fuk, ki ga bom mela do konc življenja?
Pri 25ih sem potem malo zacvetela-postala single, odkrila kaj vse mi paše, kaj vse se da počet, odprl se mi je nov svet in začela sem te užitke zajemat s taveliko žlico.
Prav načrtno sem bila promiskuitetna, hotla sem probat čimveč, hotla sem se prov zdivjat...mnja...da mi ne bi bilo kdaj kaj žal. Seks je bil zame nekaj časa šport, prav nič povezano s čustvi, zgolj užitek in raziskovanje.
Po dveh letih sem se pa tega nažrla, spet sem si želela vnest komponento ljubezni v spolnost. Pa sem potem kar malo abstinirala.
No, zdej imam oboje.
Nič mi ni žal.
Jaz sem ena izmed bolj čustvenih po naravi in je res kar praviš - ONS nikakor ni zame. 
Res, da pot ni bila najlažja do te ugotovitve, ampak se je splačalo.
po en stran mi je to boljše kot pa zveza, mogoče to mislim zato, ker sem še mlada, in zveze so mi še zaenkrat nekak bedne, čeprav sm jih že mela, ampak nikol z tapravim. če pa pride tapravi, bi jo pa mela. z enim se trenutno full štekava in mava tud nekaj več ampak nisva skupaj. mam pa kolegico ki je z prijatelji mela ons, in so si še zdaj dobri. sicer nevem kak odnos majo drugače, ampak štekajo se še zdaj. jaz npr. s prijateljem ne bi nekak mogla. to edino v primeru če bi bla zelo dobra prijatelja.. če bi se poznala manj časa, mogoče bi.. ampak ljudje smo si različni, eni tak eni drugače. 
ni bilo mišljeno nič kaj hudo slabega, sama namreč prisegam na sex iz ljubezni - mi predstavlja veliko vrednost in mi ne ustreza misel, da bi spala z nekom, ki sem ga spoznala tisto noč - teoretično dala le svojo materijo nekomu. 
