Objavljeno: 24. avg 2008 0:05
Lep pozdrav vsem tukaj, sem nova in sem videla da imate vedno veliko pametnih nasvetov, zato sem se odlocila, da se obrnem na vas.
Se bom potrudila biti kratka in vam povedala nekatera dejstva.
S fantov sva v zvezi ze 6 let, ziviva skupaj ze vec kot polovico najine zveze, stara sva okoli 25let.
Zadnje case preveckrat razmisljam da si zelim zvezo koncati. (Saj vem, vedno pridejo krize, so ble tiste manjse ze tudi pri naju, ampak nikoli tako hudo kot tokrat).
Ne vidim se s tem fantom prihodnosti, ne vidim ga kot oceta mojih otrok, ne zelim si otroka ki bi mu bil podoben, ne morem si predstavljat naju cez 20let. Grozljive misli, vem. Ne zelim si vec njegovega dotika, ne zelim mu pasti v objem, ko stopi skozi vrata, ne zelim si vec sexa. Vse kar je v povezavi z njim me zacenja motiti.
Slaba stran vsega je...da me je strah ga zapustiti in biti sama. Naj se slisi se nevem kako pocukrano, ampak VEM, da takega fanta ne bom vec nasla. Tako predanega, tako iskrenega, tako 'cistega'... Ce pomislim, da bi sla narazen in da bo spoznal novo punco, mi bo vedno zal, da nisem jaz ostala z njim. V postelji je fantasticen.
Tako zelo sem zmedena. Sem ze marsikje prebrala, da se je treba potruditi da strast in zanimanje za en drugega ostaneta,... in se po eni strani zelim potruditi, po drugi pa se mi ne da. Razmisljam, da bi koncala zvezo in po drugi strani me mocna bolecina zaboli v prsih ob misli na to.
Kaksen nasvet? Kakrsnokoli tolazilno besedo,...podobne obcutke...
Hvala vam.
Se bom potrudila biti kratka in vam povedala nekatera dejstva.
S fantov sva v zvezi ze 6 let, ziviva skupaj ze vec kot polovico najine zveze, stara sva okoli 25let.
Zadnje case preveckrat razmisljam da si zelim zvezo koncati. (Saj vem, vedno pridejo krize, so ble tiste manjse ze tudi pri naju, ampak nikoli tako hudo kot tokrat).
Ne vidim se s tem fantom prihodnosti, ne vidim ga kot oceta mojih otrok, ne zelim si otroka ki bi mu bil podoben, ne morem si predstavljat naju cez 20let. Grozljive misli, vem. Ne zelim si vec njegovega dotika, ne zelim mu pasti v objem, ko stopi skozi vrata, ne zelim si vec sexa. Vse kar je v povezavi z njim me zacenja motiti.
Slaba stran vsega je...da me je strah ga zapustiti in biti sama. Naj se slisi se nevem kako pocukrano, ampak VEM, da takega fanta ne bom vec nasla. Tako predanega, tako iskrenega, tako 'cistega'... Ce pomislim, da bi sla narazen in da bo spoznal novo punco, mi bo vedno zal, da nisem jaz ostala z njim. V postelji je fantasticen.
Tako zelo sem zmedena. Sem ze marsikje prebrala, da se je treba potruditi da strast in zanimanje za en drugega ostaneta,... in se po eni strani zelim potruditi, po drugi pa se mi ne da. Razmisljam, da bi koncala zvezo in po drugi strani me mocna bolecina zaboli v prsih ob misli na to.
Kaksen nasvet? Kakrsnokoli tolazilno besedo,...podobne obcutke...
Hvala vam.
0
0
Edino dejstvo ki si zasluži ta naziv je to, da smo si ljudje različni in različno dojemamo čustvene tornade. Zase vem, da če z nekom ne vidim prihodnosti je to konec, za nekoga drugega je to muha, morda pomanjkanje dogajanja, zdolgočasenost v zvezi, kriza, strah pred obvezo. Bila sem v isti situaciji, s tem da "kriza" ni trajala 1 mesec, ampak je nastala, sem jo potlačila (ker je bil moj tedanji fant zlat, priden, uresničenje vseh idealov) a se je vrnila, vsakič. O ja, moj bivši je bil "all that a woman wants" ampak to ni nobeno merilo, če se ne vidiš z nekom v prihodnosti, če si ne predstavljaš skupnega življenja in otrok z njim. Mene ni bilo strah obveze, mene je bilo strah ostati sama in izgubiti nekoga, ki je "idealen", da ga bo ena druga pohopsala, jaz pa bom dobila kakega nebodigatreba. Mnja, drekec pekec. Nihče ni idealen, suma sumarum, 
