Varanje

Talita res te ne razumem. Če tebe ne moti, da te moški vara, je to tvoja odločitev in imaš pravico, da se s tem sprijazniš, razglabljati o tem, da bi morali vsesplošno to sprejeti, ker je pač tega veliko pa se mi zdi neprimerno, če ne še kaj več. V Ameriki se tudi veliko streljajo, pa to še ne pomeni, da bi morali to sprejeti kot normalno. Tvoja logika mi ni čisto jasno.
Moje mnenje še vedno ostaja, ne glede na to ali ženska ve, da jo moški vara ali ne, da je moški, ki vara, nespoštljiv, nasilen, izkoriščevalski in še kaj drugega.
Problem vez, ki so, kot ti praviš svobodne, pa ni to, da sta se partnerja odločila, da se bosta varala, ampak to, da taka zveza, vsaj za enega ni prijetna in ponavadi nikoli ne vzdrži. Zato pa tudi je toliko ločitev. Mislim, da bi se morali ukvarjati s problemom varanja na drugačen način, kot si se ti tega lotila. Tega ne smemo sprejeti, ampak se moramo proti temu boriti. ženske se moramo bolj postaviti zase in moškim dopovedati, da tega ne toleriramo in da moški niso nič več vredni od nas, da bi jim to dajalo pravico, da imajo še nekaj za postrani. Zveza, če je prava, polna ljubezni, spošovanja in razumevanja, je lahko prijetna in pomeni lepo križarjenje skozi življenje, ki je drugače polno razočaranj, če pa še tega zatočišča nimaš, pa je življenje, oprostite izrazu, en kup dreka.

Sama nisem nikoli v življenju prevarala in tudi nimam nikakršnega namena. Verjamem, da tudi nisem bila prevarana. Se mi pa zdi, da mora biti najlepši občutek na svetu (ne vem, še nisem sprobala), da daš partnerju vso svobodo in on še vedno hoče biti s tabo, ti je v vseh pogledih zvest (ni nujno, da tudi telesno, morda pa celo to), te ljubi, spoštuje, obožuje ali pa ne-vara zato, ker tako želi, ne pa zato, ker mora. In lahko da do dejanja varanja sploh ne pride. Prepovedi po mojem delujejo kratkoročno, prepovedan sadež je tudi najslajši. Jaz pa nočem nikogar na svetu omejevati. To je spet zato, ker po moje skok čez plot (še posebej, če gre za 2 človeka, ki imata to razčiščeno) niti približno ni enak nespoštovanju, nasilju, poniževanju. Česarkoli od tega ne bi tolerirala niti minuto in čeprav morda zgleda ravno obratno, imam zelo visoka merila in na vse te stvari ne bi nikoli pristajala.

Da dodam še svoje mnenje.

Torej, če sta dva v resni zvezi in nimata t.i. "odprte zveze" , kjer sta ponavadi partnerja nekako dogovorjena, da imata takšne ali drugačne stike še z drugimi osebami, potem varanje meni osebno nikakor ni dopustno oz. zdi se mi skrajno nespoštljivo do partnerja. Nekateri se verjetno niti ne zavedajo, kako močno z varanjem prizadanejo in kako to skrha zaupanje v zvezi. Sama še nikoli nisem varala in si ne predstavljam, da bi to lahko počela...če že ne zaradi drugega, zato, ker se zavedam, da bi s tem fanta zelo prizadela in ne vem, kako bi lahko s tem normalno naprej shajala. Pač, saj ljudje smo si različni - nekateri si jemljejo to čisto lepo "na easy" in jim je vseeno.
Ker smo že ravno pri tej temi...zanima me, zakaj mislite, da prihaja do varanja, pa naj si gre za občasne skoke čez plot ali ljubico/ljubimca? (V mislih imam seveda varanje v večletnih zvezah).
Meni recimo ni jasno - kako je možno, da tisti, ki vara, svojega partnerja še vedno lahko sploh pogleda v oči normalno? Kako lahko živi s tem? Preprosto mi ni jasno, kaj je sploh fora, da je sta dva skupaj, kjer nekdo vara (pa da se recimo za to ve ali pa vsaj sumi)...ali ni bolje, da gresta narazen in vsak nadaljuje svojo pot? Ne vem no. Jaz zase vem, da nikakor ne bi mogla biti z nekom skupaj, če bi izvedela, da me je recimo prevaral, pa tudi če je bilo to samo enkrat. Ker bi se mi s tem podrlo vse.

Talita res te ne razumem. Po eni strani govoriš, da ne bi bila
pripravljena tolerirati varanja niti za sekundo, po drugi strani pa
praviš, da je grozno to, da nam vzgoja zapoveduje, da je varanje
nesprejemljivo in da je tega toliko, da naj se pač s tem sprijaznimo.
Vsak posameznik v kje so njegove meje. Verjetno res obstajajo zveze,
kjer partner ve, da ga drugi vara in se s tem "sprijazni" ali pa se še
celo o tem dogovorita, a sama moram reči, da sem nejeverni Tomažek in
ti dokler, na lastne oči ne bom videla zveze, ki bo na tak način
funkcionirala 10 let ali več, saj drugače to zame ni resna zveza, žal
ne bom verjela, da sta oba partnerja v tej zvezi srečna. Prepričana
sem, da ima prevarani prevaranta pač tako zelo rad, da je pripravljen
potrpeti več, kot je normalno.

Kar pa se tiče tvojega nauka, da naj se s tem varanjem sprijaznimo pa
je takole. Sama sem srečna samo takrat, ko je popolnoma srečen tudi moj
partner, ko vem, da sem storila vse kar je v moji moči, da bi ga
osrečila, so sicer stvari na katere nimamo vpliva, ampak tisto kar bom
lahko bom zanj storila. Če mora moj partner nekaj, česar mu jaz očitno
ne morem dajati, iskati drugje, pomeni, da ob meni ni popolnoma srečen.
Lahko sem mu dobra žena, sem dobra kuharica, dobro poskrbim za njegove
otroke, mu pri pranju uničim zelo malo, ali pa skoraj nobene srajce,
ali pa samo pečem dobre torte in se je zato odločil, da bo ostal z
menoj, ker mu to v tem segmentu pač ustreza, me pa ne ljubi, ga ne
privlačim, mu nisem zanimiva oziroma zadostna, to zame ni prava zveza,
to pomeni, da pri meni nečesa ni dobil in je ob meni nesrečen. Takrat
sem nesrečna tudi jaz. žal tak je pač svet.

Oprosti, ne bodi huda ampak ob tvojem vztrajanju imam vedno bolj
občutek, da si želiš oprati vest, ker si, ali nameravaš prevarati,
čeprav zatrjuješ, da temu ni tako, ali pa želiš od nas slišati, da je
čisto o.k., če te je prevaral tvoj partner. PA NI. Nič od tega ni prav.
Razen, če to tebe ne osrečuje, potem imaš vso pravico tako živeti.

Aja pa še Layla. Zakaj prihaja do varanja? Poenostavljeno bi ženske ob
kavici rekle, da zato, ker moški razmišljajo s spodnjo glav(ic)o.
Razlogov pa je mo mojem več in so, ali pa tudi ne bolj kompleksni.
Moški varajo zato, ker mislijo, da so nekaj več od žensk, ker jih svet
prepričuje, da so potomci živali, ki se pač gonijo, ker ne pomislijo na
posledice varanja, ker niso srečni, sej se bom še kaj spomnila, pa
odpišem. Še siti me boste. Al pa ste me že.

Šema preberi še enkrat moj prejšnji post, rekla sem, da niti minute ne
bi tolerirala nespoštovanja, nasilja ali poniževanja, varanja pa ne
dajem v to kategorijo. Hm, jaz vztrajam? Samo odgovarjam na
protiargumente. Na začetku sem hotela napisati samo en post na to temo,
pa se je pač razvila debata. A ni to v redu? Jaz nikomur ne
zapovedujem, kako bi moral razmišljati, samo povem svoje mnenje, tudi
glede tega, kaj si mislim o popolnih zvezah, o kakršnih govoriš ti,
jaz pa pač ne živim med oblaki. Vsem želim, da bi imeli najboljše zveze
na svetu in da jih partnerji nikoli ne bi niti v mislih prevarali, a
vem, da v mnogih primerih ni tako. Vseeno upam, da se motim. Ljudje smo
si zelo različni in tisto, kar ustreza večini, ni nujno, da bo tudi
meni. Tisto, kar si rekla, da jaz gotovo hočem varati, ali pa da
toleriram tipa, ki me vara in tu iščem neke potrditve, je pa že zelo
blizu žalitve. Ne poznaš me, zato prosim ne sklepaj na moje življenje.
Poleg tega teme nisem odprla jaz, ampak sem samo podala svoje mnenje.
Če pa sem ti s tem stopila na žulj, pa oprosti. Nočem se kregati,
spoštujem tvoje mnenje in pričakujem, da boš tudi ti mojega.

25:), ne vem točno kaj misliš povedati,imam pa občutek,da se gre za to,da imaš resnega partnerja,ob njem pa še enega ljubimca,za katerega tvoj partner ve ali ne ve? Ne vem,kaj bi ta resni partner predstavljal,nekoga kateremu se vrneš in vračaš le zato,da imaš občutek,da nekam spadaš,da pač imaš resnega partnerja. Tako ravnanje mi je odraz nedozorelosti,ko je človek popoln slabič,saj ima resnega (raje rečeno rednega) partnerja le za to,da se ima kam vračati,ljubimci pač gredo,partner pa ostaja in se tja vračaš po tolažbo in zavest,da pač zadovoljiš zahteve v družbi po resnem partnerju in kažeš nazven to nekako urejenost in si misliš kako si pa ti kul,da imaš celo ljubimca in resnega partnerja.V možganih pa štala.

Drugo je,ko si partnerja OBA dovoljujeta to prosto izbiro ljubimcev,vendar so takšne zveze zmožni le redki,da potem ni kdo prizadet. Da pa bi le en imel ljubimca tako pač malo za popestritev in tega njegov partner ne bi vedel ali pa bi tiho prenašal,pa ne priznavam. Če ti ni biti za s sedanjim,pojdi in se ne obnašaj kot otrok,ki potem prijokca nazaj v varno naročje in se že nauči spoštovati človeka.

šema,ti kar piši,ne motiš popolnoma nikogar,če pa,pa naj se kar sam oglasi in pove svoje .

K tvojemu pisanju bi dodala le to,da mogoče preveč izpostavljaš to,da varajo le moški in da se moramo ženske postaviti na svojo stran. Prepričana sem,da je tega varanja na obeh straneh enako veliko in da ne morem govoriti in posploševati le za moški del .

žal je to res, sem nekje vmes tudi napisala da velja tudi obratno,
samo, a si predstavljaš, kako dolgi bi bili moji posti šele takrat, če
bi vsakič napisala, ... moški, enako velja tudi za ženske.



Hvala za spodbudo.

Moje mnenje je, da vsak kdaj pa kdaj pogleda drugam, tudi če svojega partnerja ljubi. Ampak če ga tudi spoštuje, zadeve ne bo realiziral, ker ve, kako bi to partnerja prizadelo in kaj vse s tem postavlja na kocko. Govorim za monogamno zvezo. Zveza, v kateri oba vesta in se strinjata glede postranskih dejavnosti, je zame svobodna zveza in ne varanje. Takšno početje se meni načeloma ne zdi napačno, če sta oba za. Sama sem pa raje v monogamni zvezi.

Aja, še osebne izkušnje: v preteklosti sem bila že na vseh treh kotih ljubezenskega trikotnika, pa mi na nobenem ni bilo tako luštno, da bi si želela še kdaj ponoviti.

Šema, varajo tudi ženske.

Tole me je ful zmotilo, tako pišeš kot da je biti telesno zvest partnerju nek skorajda že nadnaravni dosežek. Ne mi zamerit, nočem te žalit, ampak tudi jaz dobivam občutek kot da iz ne vem kakšnega razloga hočaš na vsak način opravičevati varanje. Če si sama ne tem, ali tvoj partner, ali kak tvoj sorodnik, to me niti ne zanima, zanimivo mi je samo da se ti zdi tako čudno in nepojmljivo to, da ti je partner "celo" fizično zvest. Pa po moje je težje ostati zvest v glavi, kot pa v  fizičnem življenju.

Dina, če bi se lahko bolj strinjala, bi se. Ju hu hu, kratko in jedrnato.

Dina, sploh ne pravim, da bi do varanja moralo priti, sploh ne, pravim samo, da zame ne bi bila največja tragedija, če bi do tega prišlo. In verjamem, da je veliko moških po naravi zvestih in niti ne potrebujejo česarkoli takega, niti enkrat v življenju ne. Upam, da se bo javil kakšen fant tu gor in povedal, da punce, ki jo ima zares rad, ne bi mogel nikoli prevarati. Verjamem, da imamo tudi tu gor take. Hvala bogu. žal pa lahko z zagotovostjo trdim, da v veliko primerih temu ni tako. Opažam mnogo tega med pari vseh starosti. In Dina, verjala ali ne, ne v moji zvezi in ne v moji družini, oz. za to ne vem).

Šema, ne postavljaj me, prosim, na tako pomembno mesto, da bom vzor komurkoli. Mi bo še nerodno postalo Gre za mnenje enega človeka, ki ob tako utemeljenih kritikah nima nobene možnosti slabo vplivati, saj ste me vendar gladko preglasovale Če si mislila name, meni ne greš prav nič na živce, nasprotno, tvoji komentarji so zelo argumentirani in hkrati kulturni in sama rada slišim nasprotno mnenje, da se iz njega kaj naučim

Svetujem, da si preberete tisto knjigo o različnostih med moškimi in ženskami, ne spomnim se naslova, saj je kar znana, pa boste videle, kako različno razmišljamo. ženske rabijo za seks dober razlog, moški pa le prostor, je ena izmed trditev avtorja, ki je sicer zeloo posplošena in gotovo za mnoge ne velja. Če moram biti jaz globoko zaljubljena, da sem lahko z nekom intimna, moški gotovo rabi mnogo manjši razlog, da se spravi med rjuhe. Sicer pa jasno, da ni nujno da je moški tisti, ki vara.

Saj vas o ničemer ne prepričujem, samo povem svoje mnenje.